Če vlada ne bo dvignila trošarin, se bodo jutri pocenili vsi naftni derivati. “Bencin bi se moral poceniti za okrog 6,5 centa, celo do sedem centov, dizel za okrog dva centa, kurilno olje pa za cent na liter,” ocenjuje direktor Inštituta za raziskave v energetiki, ekologiji in tehnologiji Djani Brečević. Poudarja, da bo končna cena odvisna od odločitve vlade, ali bo spremenila trošarine, in da ocena ne upošteva današnje kotacije, ki bo tudi vplivala na končni izračun. Brečević sicer pričakuje, da bo vlada trošarine zvišala.

Dražiti bencin se izplača

Višje trošarine se državi izplačajo, kažejo podatki carinske uprave o prodanih količinah naftnih derivatov in pobranih trošarinah. Tako smo letos do septembra porabili šest odstotkov (27 milijonov litrov) manj 95-oktanskega bencina kot lani, država pa je zaradi višjih trošarin pobrala 16 milijonov evrov trošarin več, kar je osem odstotkov več kot v istem obdobju lani. Poraba je bila letos v primerjavi z lani višja le januarja (tri odstotke), maja in avgusta pa je bil padec celo 11-odstoten.

“Zagotovo je na manjšo porabo vplivala cena, ki je zelo visoka – v soseščini je višja samo v Italiji –, po drugi strani pa se ljudje najbrž odločajo tudi za avtomobile na dizelski pogon in za predelave na plin, katerega poraba se je drastično povečala,” ocenjuje Brečević.

Na OMV so potrdili le, da so upad prodaje bencina opazili, na Petrolu pa pravijo, da je nekaj manj prodaje v zadnjem obdobju predvsem “na obmejnih bencinskih servisih in v tranzitu, kar je v večji meri posledica višjih cen naftnih derivatov v Sloveniji v primerjavi z nekaterimi sosednjimi državami”. Prodajo skupno 63 odstotkov dizla (delež se z leti povečuje) in 37 odstotkov bencina, prodaja avtoplina pa kljub povečanju predstavlja v skupni prodaji manj kot odstotek in ni vzrok za manjšo prodajo bencina, so prepričani na Petrolu.

Pri dizlu se je poraba do konca avgusta v primerjavi z lani povečala za 13 odstotkov, pobrana trošarina pa še za tri odstotne točke več, kažejo podatki carinske uprave. “To je predvsem vpliv tovornjakarjev, saj je dizel cenejši kvečjemu na Hrvaškem, povsod drugje pa dražji,” ocenjuje Brečević.

Do dveh evrov ne bo šlo

Na vprašanje, do kakšne cene se lahko bencin podraži, da prodaja ne bo padla, pa odgovarja: “Cene ne bi smele biti občutno višje, ker bi imele vpliv na celotno gospodarstvo in bi bili ogroženi makroekonomski pokazatelji, inflacija in celoten gospodarski razvoj. Nekaj višje bi morda še lahko bile, cen okrog dveh evrov pa po moji oceni ni za pričakovati, razen če bi se razmere na naftnih trgih bistveno spremenile in bi cena zato začela rasti.”