Inštitut 1. maj, Zavod za izobraževanje, raziskovanje in mednarodno povezovanje, ki sta ga ustanovila predsednica stranke Socialnih demokratov Tanja Fajon in zdaj že nekdanji generalni sekretar stranke Klemen Žibert, stranki SD plačuje vrtoglavo najemnino. Inštitut 1. maj namreč domuje v prostorih vile na Levstikovi 15 v Ljubljani, katere lastnica je stranka SD. "Neto tlorisna površina najete vile je 448,12 kvadratnega metra, ter "gostinski" objekt v izmeri 24 kvadratnih metrov. Vili pripada še velik ograjen vrt ter parkirišče za 8 vozil," je na naša vprašanja odgovoril direktor inštituta Jan Škoberne. Za vse to pa Inštitut 1. maj plačuje vrtoglavih 13.500 evrov mesečno, kar je dobrih 30 evrov na kvadratni meter.

Foto: Google Maps Stavba na Levstikovi

To je zelo visok znesek, saj so najemnine za poslovne prostore v Ljubljani nekje od 16 do 24 evrov na kvadratni meter. Kot nam je pojasnil Zoran Đukić iz nepremičninske agencije Stoja Trade, bi za takšno stavbo v centru Ljubljane (upoštevajoč parkirišča) bila realna cena najemnine med 18 in 20 evri na kvadratni meter.

450 kvadratnih metrov za tri zaposlene

A zakaj Inštitut sploh potrebuje tako velik prostor, saj so na inštitutu zaposlene le tri osebe, in sicer direktor Jan Škoberne, Anja Kopač (nekdanja ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti), ki opravlja funkcijo strokovne direktorice, ter Maja Mohar (vodja projektov). V Inštitutu se sicer res ukvarjajo tudi z organizacijo dogodkov, toda najem ene od konferenčnih dvoran v centru Ljubljane, ki sprejme do 150 oseb, stane od 600 do 800 evrov na dan. To pa pomeni, da bi bil najem take dvorane za inštitut ob desetih dogodkih na mesec še vedno cenejši kot plačilo visoke najemnine stranki SD. 

Naš vir iz državnega zbora, ki ni želel biti imenovan, nam je namignil, da naj bi politične stranke preko svojih inštitutov črpale denar v stranke. Financiranje strank je namreč zakonsko omejeno in točno določeno. Več o financiranju političnih strank si lahko preberete tukaj. Podobna inštituta imajo tudi v stranki SDS in NSi. 

Od kod inštitutu denar za tako visoko najemnino? Tržno ustvarijo le dobrih 6000 evrov

"Letni prihodki Inštituta 1. maj v letu 2023 znašajo 395.551,12 evrov. Od tega je bilo 2.462,16 evrov ustvarjeno na domačem trgu ter 4000 evrov na trgu EU. Preostanek so donacije pravnih in fizičnih oseb. Okvirna vrednost projektnih partnerstev s sestrskimi organizacijami (fundacije, think-thank-i) znaša še dodatnih 75.000 evrov," nam je neuradne podatke poročila za leto 2023 zaupal Škoberne. To pomeni, da več kot 40 odstotkov vseh prihodkov namenijo za najemnino. 

Foto: ajpes Podatki o zavodu Inštitut 1. maj

Zatrdil je še, da neposrednih donacij iz tujine tudi zaradi nedorečenosti zakonodaje na tem področju niso prejemali. "Vstopali smo v projektna partnerstva, kjer smo na podlagi partnerskega dogovora krili vsak del stroškov izvedbe projekta. Če pojasnim na primeru Vrha 1. maj, tridnevne mednarodne konference z več kot 150 domačimi in tujimi udeleženci, kjer je sodeloval tudi nekdanji predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz, smo se s FES dogovorili, da so oni krili stroške namestive v hotelu, potnih stroškov, etc., mi pa denimo stroške najema dvorane v Cankarjevem domu, pogostitve itd.," je pojasnil Škoberne. 

"Podobno delujejo tudi ostala partnerstva, saj stoodstotnih donacij ni. Težava prvega leta seveda je, da se naš program šele vzpostavlja, zato računam, da bomo v prihodnjih letih bistveno povečali delež prihodkov iz naslova partnerstev in prijav na projekte. Prav tako upam, da bo čimprej sprejet tudi zakon o političnih fudacijah ali pa morda nov zakon o zavodih, kar bi precej olajšalo naše delo (tudi z vidika transparentnosti in dostopa do virov)," je zaključil Škoberne.

dezurni@styria-media.si