V demokratični družbi, ki zagotavlja pluralnost mnenj, je vloga neodvisne tiskovne agencije pogoj za zagotavljanje svobode medijev in preverljivih informacij. V Društvu novinarjev Slovenije so skupaj s sindikatom in uredništvi medijskih hiš na začetku meseca maja zagnali donatorsko akcijo zaobSTAnek, saj vlada odreka financiranje javne službe Slovenske tiskovne agencije STA.
Danes STA že 150 dni opravlja javno službo brez plačila zanjo s strani Vlade RS.
V sklopu donatorske akcije smo se pogovarjali z dolgoletno in simpatično novinarko STA Anjo Gorenc, ki je le ena od odličnih novinarjev, ki jih premore Slovenska tiskovna agencija.
V pogovoru nam je zaupala, kako izgleda njen delavnik, koliko člankov na dan napiše in kakšno leto se nam obeta po njenem mnenju ... Komentirala pa je seveda tudi odnos vlade do agencije.
Koliko let pokrivaš zdravje na STA?
V začetku marca je minilo 15 let, odkar sem začela delati na STA. Sprva sem nekaj let delala kot študentka, po opravljeni diplomi so me zaposlili. Ko sem bila študentka, sem delala predvsem v večernem desku, zaradi česar sem se uspela agencijsko izuriti za poznejše podvige, obenem pa mi glede na urnik - takrat sem začela delati ob 17. uri - ni bilo treba izpustiti preveč študentskih žurov.
Če je bila moja prva obljavljena novička na STA o tem, kateri so nominiranci za nagrado Viktorji, pa danes pokrivam predvsem zdravstvene teme. To je postalo "moje" področje zlasti potem, ko je kolegica, ki je dotlej pokrivala to področje, odšla na porodniški dopust.
Ko sem začela pokrivati zdravstvo, je bil minister za zdravje Borut Miklavčič, tako da sem doslej uspela spremljati delo 12 ministrov, če pri tem štejem tudi premierje, ki so začasno hkrati vodili tudi ta resor. Danes zdravstveno področje na STA pokrivava skupaj s kolegico Sanjo Gornjec.
Ne glede na to, da je moje področje zdravstvo, pa še vedno pokrivam tudi druge dogodke. Pred dnevi denimo predlog ustavne obtožbe premierja v DZ, sem tudi dežurna urednica v notranjepolitičnem uredništvu, vodim okrogle mize, sodelujem tudi pri projektu preverjanja dejstev NE/JA. Še kaj bi se verjetno lako našlo. Tako da lahko rečem, da je moje delo na STA zelo pestro, velikokrat zmanjka časa, da bi naredla vse, kar bi želela.
V službo pridem ponavadi ob 8. uri, razen če sem dežurna urednica - takrat začnem z delom bodisi ob 7. ali pa ob 13. uri. Tiste dni, ko sem novinarka, si ponavadi rezerviram 11. uro za vladno novinarsko konferenco o stanju na področju covida-19. Priklapljam se tudi na druge novinarske konfernece/razprave, ki v zadnjem letu potekajo predvsem na daljavo.
Terensko delo je v zadnjem letu bolj redkost, se jih pa izjav ali novinarskih konferenc v živo vsakič zelo veselim, ker se lahko v živo podružim z "zdravstvenimi" kolegicami iz drugih medijskih hiš, ki smo včasih zelo veliko "visele" skupaj in se je med nami ustvarilo prijateljstvo.
Zdravstvo je zelo široko področje, sistem, kar pomeni, da obsega zdravstveno politiko, delovanje in poslovanje zdravstvenih ustanov, zdravstenih zavarovalnic, organizacijo, ki zelo vpliva na bolnike, obsega tudi vse bolezni, zdravljenje itd. Dela nama s Sanjo ne zmanjka (smeh).
Namreč STA zelo široko pokriva dogodke po Sloveniji, marsikateri dogodek pokrijemo samo mi in smo tako vir informacij drugih medijev. Vendar pa to ne pomeni, da je naše delo zgolj pokrivanje novinarskih konferenc ali izjav. Delamo tudi ogromno tematskih prispevkov, ozadij pred pomembnimi dogodki, intervjuje, organiziramo okrogle mize, pripravljamo tabele, sezname na določene teme, kolegi so ustvarili podcast, imamo tudi radijski servis in režemo tonske izjave z dogodkov itd.
Včasih tako napišemo tudi po 10 ali več člankov na dan, moj rekord izpred več kot desetih let pa je bil 26 člankov. Odtlej nisem preverjala svoje dnevne produkcije, sumim pa, da sem ta rekord podrla v zadnjem letu, odkar imamo epidemijo.
Kako je covid spremenil tvoj delavnik?
Na začetku epidemije se je moj delavnik spremenil predvsem tako, da sem delala od doma, poleg tega smo bili doma še partner, ki tudi ima svoje delovne obveznosti, in malo več kot eno leto star otrok, ki zahteva in potrebuje starševo pozornost. Usklajevanje družinskega in poklicnega življenja je bilo takrat res naporno, a nam je nekako tudi brez pomoči starih staršev - ves čas epidemije smo se res strogo držali ukrepov - uspelo.
Covid je na moj delovnik tudi vplival v tem smislu, da je bila hči kar štirikrat v karanteni zaradi tesnega stika z okuženim v vrtcu.
Danes pa epidemija vpliva na moje delo tako, da ga je še več. Namreč vse, kar je bilo na področju zdravstva treba pokrivati do začetka epidemije, je ostalo in moramo spremljati tudi zdaj. Dodatno pa je treba poglobljeno spremljati tudi covid-19 in vse, kar je prinesel s sabo. Ko vsak dan to spremljaš, imaš tudi veliko idej, kaj vse dodatnega bi lahko naredili.
Denimo pred dnevi sem z enim pediatriom naredila intervju na specifično temo glede covida-19, pa ga še nisem uspela pretipkati in objaviti, ker je bilo toliko ostalega dela.
Si res v tesnem stiku z dogajanjem okrog virusa - po vsem kar veš, kar si slišala, napisala, odkrila - kakšna je tvoja napoved za leto 2021, pa za leto 2022 v zvezi s covidom?
Mislim, da nas čaka razmeroma mirno poletje, potem pa lahko pričakujemo nov epidemijski val, pri čemer zaradi določene precepljenosti in prekuženosti prebivalstva ne bo tako obsežen, kot je bil preteklo jesen oz. zimo. Sicer se vsak zase odloči, ali se bo cepil ali ne - sama sem se pred dvema tednoma -, si pa res želim, da bi se cepilo čim več ljudi, da bi virus v čim manjši meri krožil med prebivalstvom.
Ne smemo namreč pozabiti na otroke, ki se še ne cepijo, pa jim lahko covid-19 pusti zelo hude posledice - bližnja prijateljica je bila s sinom več tednov na pediatirčni kliniki zaradi večorganskega vnetnega sindroma po covidu-19.
Ne smemo pozabiti, da so med nami nosečnice, ki se jih ne cepi, pa določeni bolniki, ki jim cepivo zaradi bolezni ali drugih zdravil slabše prime. Pri vseh teh lahko boelzen hudo poteka, za mnoge je že bila usodna, zato verjamem, da je tudi na nas, da jih kot skupnost v največji meri zaščitimo.
Mislim, da bo tudi prihodnje leto lažje v edpimiološkem smislu, se bodo pa pokazale vse ostale posledice te epidemije - tako dolgoročne fizične in duševne posledice pri mnogih, ki so preboleli covid-19, kot tudi zdravstvene posledice zaradi omejenega delovanja zdravstvenega sistema v času epidemije, mnogi v tem času niso šli pravočasno k zdravniku, mnogim se je čakanje na posege še dodatno zavleklo. Ocenjujem, da bodo v prihodnje vidne posledice na prebivlastvu tudi zaradi osame mnogih ljudi, zaradi spremenjenega načina življenja med epidemijo ...
Vse to bo po mojem mnenju dodatno obremenilo zdravstveni sistem, zato upam in pričakujem, da bodo pristojni vnaprej delovali in ne samo pozneje gasili požar.
Kakšno vlogo je imela STA v zvezi obveščanja državljanov o virusu, ukrepih ... pri podajanju relevantnih informacij?
Mislim, da je imela STA v času epidemije ključno vlogo pri informiranju državljanov tako posredno kot neposredno. Namreč posredno prek ostalih medijev, ki so povzemali ali v celoti objavljali naše prispevke, zelo odmevne so bile tudi okrogle mize na temo covida-19, kjer smo med drugim z relevantnimi strokovnjaki preverjali dejstva in odgovarjali na dezinformacije.
V lanskem letu smo na STA zelo povečali produkcijo novic. Epidemijo in novi koronavirus smo skušali kar najbolje obdelati, pokriti in osvetliti s kar največ zornih kotov - zdravstvenega, epidemiološkega, znanstvenega, raziskovalnega, sociološkega, psihološkega, držbenega itd. stališča. Vsak dan smo se spraševali in nabirali ideje, kaj dodatno bi lahko še naredili. Ustvarili smo ogromno nizov vesti - torej člankov, intervjujev, ki so si sledili vsak dan - s katerimi smo do obisti obdelali določeno področje covida-19, nazadnje o duševnem zdravju otrok in mladostnikov med epidemijo, kar smo sklenili z okroglo mizo.
V prvem epidemičnem valu smo v želji in potrebi po najboljši obveščenosti državljanov tudi odprli servis STA za vse - lahko so dostopali do vseh vsebin, ne le do tistih, ki so v skladu z zakonom o STA, opredeljene kot javna služba in so sicer na voljo vsem državljanom. Mnogi so si v prvem valu naložili na telefone aplikacijo STA in so lahko vse naše vsebine neposredno spremljali, torej ne prek drugih medijev, portalov, ki povzemajo naše vsebine.
Mislim, da smo ključno vlogo odigrali tudi zato, ker smo vsako informacijo, ki je prišla do nas - in teh je bilo res veliko - vsakokrat večkrat preverili pri različnih virih. Dezinformacij je bilo namreč v tem času ogromno, milsim, da smo jih uspeli v celoti prestreči.
Kako kot novinarka STA, kot novinarka, ki pokriva zdravstvene teme, ocenjuješ odnos Ukoma in vlade do STA?
Vse, kar se nam dogaja v zadnjega pol leta, v meni zbuja mešano paleto čustev - žalost in jeza sta samo dve od njih. Čeprav se trudim, da trenutna situacija ne bi preveč vplivala na mene, pa mi to vedno ne uspe. Negotovost, kaj se bo z nami zgodilo, je velika.
Nezaslišano se mi zdi, da vlada oz. njen urad za komuniciranje ne izpolnjuje zakonov, ki zelo jasno opredeljujejo financiranje STA. Razlogi in manevri, s katerimi to opravičujejo, se mi zdijo plitki, v posmeh nam in državljanom.
Če se jim zdi, da kaj v poslovanju STA ali delovanjeu direktorja ne štima, bi pričakovala, da bi vlada ukrepala v skladu z zakonodajo, ki jim omogoča zamenjavo nadzornega sveta, s tem pa tudi direktorja. Najmanj, kar bi pričakovala, pa je, da protizakonito finančno izčrpava podjetje in na tak način želi zamenjati vodstvo, saj ji to po zakoniti poti ne uspe. Ampak s tem na kocko postavlja preživetje okoli 100 zaposlenih. To se mi zdi sprevrženo.
Žalostno se mi zdi, da se uničuje podjetje, ki je doslej delovalo in poslovalo dobro, ima dobro, motivirano ekipo zaposlenih in ki je zelo razvojno naravnano.
Ob tem bi spomnila na položaj STA v družbi, v državi. Če kdo misli, da gre pri tem samo za eno firmo pač, se zelo moti. Ta firma je bila ustanovljena za informacijsko odcepitev od Jugoslavije, bila je eden nujnih pogojev za osamosvojitev države. In po 30 letih se jo želi podrediti s ciljem informacijske nadvlade.
Od tega, ali in kako bo STA obSTAla, bo odvisno, kakšna bo naša država in družba v prihodnje.
anja.scuka@zurnal24.si