Namen projekta je opozoriti na pasti, ki prežijo na otroke in mladostnike na spletu, ter svetovati, kako preprečiti in kako reagirati v primerih, ko že pride do izsiljevanja. V okviru projekta so izdelali posebno spletno stran, kjer so dostopne vse informacije o projektu. Gradiva, pripravljena v okviru projekta, bodo na voljo šolam.
Med drugim so objavili video, izdelan za namen osveščanja, ki je preveden tudi v slovenščino. Pri prevodu so pomagali slovenski mladostniki, ki so poskrbeli, da je uporabljen pravi sleng. V videu sta predstavljeni zgodbi, ki sta odraz realnega življenja.
Iščejo mladoletne žrtve
"Pri uporabi spleta je potrebna velika mera previdnosti," je poudaril Anton Toni Klančnik, vodja Oddelka za mladoletniško kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi. Na spletu so uporabniki, ki iščejo mladoletne žrtve, pridobijo njihovo zaupanje in jih kasneje izsiljujejo, bodisi za spolne namene bodisi za denar.
Takšni storilci so prisotni povsod, kjer se nahajajo tudi mladi - igrajo spletne igre, obiskujejo klepetalnice, namenjene mladim, obiskujejo spletne strani za otroke, družben omrežja, itd. Ti uporabniki izrabijo podatke, ki jih mladi objavljajo o sebi, da bi se žrtvi približali in z njo vzpostavili stik. Pretvarjajo se, da so njihovi vrstniki in pri tem uporabljajo besedišče in teme, ki so mladim blizu.
Storilci lahko od žrtve želijo pridobiti fotografije ali vsebine spolne narave, na podlagi katerih jih začnejo izsiljevati. Nekateri lahko zahtevajo tudi srečanje. V nekaterih primerih lahko storilci od mladostnikov zahtevajo denar. Zneski so razmeroma nizki in se gibljejo nekje med 20 in 150 evrov. "V Evropi opažamo tudi trend zahtev po plačilu s kripto valutami," je povedal Klančnik.
Primerov pri nas najbrž še več
Slovenska policija letno obravnava okoli 10 tovrstnih primerov, vendar obstajajo ocene, da je takšnih zlorab verjetno veliko več, le da nikoli niso prijavljene. Klančnik je opozoril, da nekateri otroci in mladostniki o tem težko govorijo. Pomembno je, da je med starši in otroki vzpostavljeno zaupanje, da otroci lahko o tem spregovorijo.
Storilci so lahko posamezniki ali organizirane združbe, njihov namen je lahko spolne ali finančne narave. Storilci so tako iz Slovenije kot iz tujine. So različnih profilov in izobrazbe, prihajajo iz različnih okolij, skupno pa jim je, da so večinoma samotarji, brez družabnega življenja. Večinoma gre za moške. "Kriminalne združbe pogosto prihajajo iz jugovzhodne Azije, Filipinov in Tajske," pravi Klančnik.
Z vsako objavo se pušča sledi
Policija opozarja, da se morajo mladostniki zavedati, da z vsako objavo na internetu puščajo sledi, ki jih lahko nekdo izkoristi tudi kasneje. Pri stikih na spletu je potrebna velika mera previdnosti. Ko preide komunikacija na spolne vsebine, če že ne prej, je treba osebo blokirati oz. z njo prekiniti stik. Intimnih fotografij ni priporočljivo pošiljati niti znancem niti prijateljem. Ko je fotografija odposlana, nad njo nimamo več nadzora in ne vemo, kaj bo prejemnik z njo storil.
Kaj storiti, če pride do zlorabe ali izsiljevanja?
Mladostnika ne obsojajte, ampak mu pomagajte, poudarja Klančnik. Komunikacijo med njim in storilcem shranite, nadaljnjo komunikacijo pa prekinite. Na nakazujte denarja in ne pošiljajte dodatnih fotografij. Poiščite pomoč in zadevo prijavite policiji.
Več o zlorabah mladostnikov na spletu, preventivnih dejanjih in stanju v Sloveniji boste lahko prebrali v intervjuju z višjim inšpektorjem Antonom Tonijem Klančnikom, ki ga bomo objavili v soboto.
dezurni@zurnal24.si