Brezdomstvo je bilo, ostaja in bo še naprej sestavni del sodobne družbe. Velja za enega tistih kompleksnejših družbenih pojavov, s katerim se lahko poglobljeno ukvarjamo vrsto let, pa je še vedno težko poiskati in definirati vzroke za njegov nastanek, opredeliti njegove pojavne oblike in možne ukrepe za njegovo izkoreninjenje. Pri tem ne pomaga niti pomanjkanje nacionalne strategije, enotne definicje brezdomstva in uradnih podatkov o številu brezdomnih in stanovanjsko izključenih, o čemer smo pisali v prejšnjem prispevku.

Foto: Pristop kralji ulice V preteklosti je bilo večino programov, namenjenih brezdomcem, usmerjenih v opravljanje z brezdomstvom (začasna nastanitev, deljenje hrane, oblek ...), manj pa je bilo takih, ki so se ga trudili odpraviti. Po besedah Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) se je to z leti spremenilo. Pri nas naj bi obstajalo vedno več programov, ki so usmerjeni v spodbujanje brezdomnih oseb, da postanejo aktivni pri reševanju svojih težav. Še posebej tistih, pri katerih je zaznan preplet težav, na primer odvisnost in duševne bolezni. "Mnogi brezdomci ne želijo prositi za pomoč v javnih institucijah, so pa naklonjeni temu, da pomoč poiščejo preko nevladnih organizacij, kot so na primer Društvo za pomoč in samopomoč Kralji ulice, Društvo Ars Vitae in mnogi drugi, ki so na voljo vsak dan v tednu skozi celo leto," razlagajo na ministrstvu. 

xxx

Neprofitne organizacije in društva trenutno igrajo veliko vlogo pri reševanju socialnih stisk. Skrb za vse ranljive družbene skupine bi morala biti v celoti v domeni države. Realnost pa je velikokrat drugačna, čemur smo bili nedavno priča na primeru društva Humanitarček. Predsednica društva Ninna Kozorog je delila zapis, da tudi sredi noči prejema elektronsko pošto ljudi, ki se nanjo obračajo po pomoč. Še posebej je opozorila na to, da naj bi socialna delavka na Centru za socialno delo (CSD) mater, ki se je znašla v stiski, napotila po pomoč k prostovoljcem, ki naj bi ji "zrihtali finance", saj gre ona na dopust. 

xxx

Kakšno vlogo ima torej država?

Načinov za reševanje brezdomske problematike je več. Nekatere izmed njih nam navede Simona Smolej Jež z Inštituta RS za socialno varstvo (IRSSV) spremljanje ljudi po odpustu iz institucij, preprečevanje deložacij in reševanje prezadolženosti, predvsem pa osredotočanje na vzroke, ki do brezdomstva sploh privedejo.

Foto: Anže Petkovšek ljubljana 17.11.11, brezdomec, brezdomci, podhod Kongresni trg, speci brezdomec Ena izmed večjih, če ne celo največjih težav brezdomcev, pa je poleg pomanjkanja nastanitvenega prostora, slabega zdravstvenega stanja in razpada socialne mreže tudi brezposelnost. O slednji sicer nobeden izmed pristojnih organov ne vodi evidence. Prav zaposlitev pa lahko pri ponovni vključitvi v družbo igra ključno vlogo.

Preverili smo, kakšne so možnosti brezdomcev pri zaposlovanju. Dejstvo je, da so brezdomci zaradi dolgotrajnega brezdomnega načina življenja ter drugih kompleksnih težav na trgu delovne sile manj konkurenčni in težje zaposljivi, obenem pa potrebujejo več podpore in pomoči.

Kot razložijo na MDDSZ, je prvi korak pri iskanju zaposlitve brezdomca vpis v evidenco brezposelnih oseb. Le tako lahko brezdomec računa na pomoč pri iskanju zaposlitve s strani Zavoda RS za zaposlovanje, ki mu pomaga z napotitvami na prosta delovna mesta, s svetovanjem, vključitvijo v različne tečaje in z izobraževalnimi programi.

Raziskava Vsak četrti zaposleni aktivno išče novo zaposlitev

Po prijavi v evidenco brezposelnih zavod osebo povabi na svetovanje, kjer skupaj s svetovalcem opredelita zaposlitvene cilje in načine iskanja zaposlitve, ter pomoč, ki jo pri tem potrebuje. Sprejeti dogovori se nato zapišejo v zaposlitveni načrt, na podlagi katerega zavod osebo obvešča o prostih delovnih mestih, ter jo vključuje v druge aktivnosti, ki so v pomoč pri zaposlovanju.

"Svetovalci zavoda vsako brezposelno osebo obravnavajo individualno. Nič drugače ni pri brezdomcih, ravno zaradi njihovih kompleksnih ovir. Pogosto jih obravnavajo medinstitucionalno, na timskih obravnavah s Centri za socialno delo (CSD), saj v sodelovanju lažje iščejo ustrezne rešitve. Včasih ima prednost pred iskanjem zaposlitve reševanje problematike odvisnosti, prav tako je pomembno, da se brezdomni osebi omogoči, da poskrbi za osebno higieno že v času, ko zaposlitev še išče. Ravno zato je tako pomembno sodelovanje s Centri za socialno delo, zdravstvom in nevladnimi organizacijami," razlagajo na MDDSZ.

Poudarijo, da sta za uspeh nujni želja ter motivacija brezdomnega posameznika, šele nato lahko osebi učinkovito pomaga tudi zavod: "Na strani posameznika je, da zavod izkoristi do te mere, da lažje pride do zaposlitve."

V toliko primerih je zavod uspešen

Nekaj je teorija, drugo praksa. Na Zavod RS za zaposlovanje smo se tako obrnili z vprašanjem o številu brezdomcev, ki jim pomagajo pri iskanju zaposlitve: "Pri zavodu ne vodimo evidence brezdomcev, za kar tudi nimamo pravne podlage. Vsaka taka evidenca je sporna z vidika varovanja osebnih podatkov in zagotavljanja nediskriminacije," odgovorijo na zavodu. Dodajo, da mora brezdomec pred aktivnim iskanjem zaposlitve najprej poiskati pomoč pri ureditvi bivalnih in drugih okoliščin, ki ga ovirajo pri vstopu na trg dela: "Gre za socialno varstvene storitve, ki lahko zajemajo tudi delovne aktivnosti in prostovoljstvo, izvajajo pa jih CSD-ji in nevladne organizacije, kot so Kralji ulice, Slovenski karitas in Rdeči križ." 

Foto: Benjamin Kovač vegradovi delavci, zavod za zaposlovanje, Ko smo zavod prosili za primere dobrih praks iz preteklosti, so dva primera našli šele čez nekaj časa. Eden izmed njiju se je v okviru programa Javnih del zgodil leta 2019 na OŠ Maribor: "Oseba je po spletu življenjskih okoliščin izgubila vse; družino, dom in zaposlitev. Center za socialno delo je osebo napotil v bivalno enoto, kjer je bilo v sobi več uporabnikov. Zato je bil v večji meri prepuščen ulici. Vključitev v javna dela pri Nadškofijskem Karitasu Maribor mu je omogočila reden mesečni dohodek za zagotovitev prebivališča in odpravo zdravstvenih težav. Uspešno se je vključil v družbeno življenje in si uredil zobno protetiko. Gospod je s prejšnjim letom izpolnil pogoj za upokojitev."

Na zavodu so leta v javna dela prav tako vključili gospoda, ki je imel v preteklosti težave z uživanje prepovedanih substanc in posledično probleme pri vključevanju v družbeno življenje: "Vključitev v program Javnih del – Socialno vključevanje posebej ranljivih skupin, izvajalec Društvo za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice, mu je omogočil ponovno socialno vključitev in ureditev življenjskih razmer. V skladu z dodatno ciljno skupino mu je bila vključitev omogočena še za eno leto."

Slovenija Le Slovenci postavljeni v neenakopraven položaj

Za zelo uspešen program reševanja brezdomske problematike se je po besedah MDDSZ izkazal program Učne delavnice, ki spodbuja usposabljanje in zaposlovanje v socialnem podjetništvu. V njem brezposelne osebe razvijajo socialne kompetence za približevanje in vstop na trg dela ter za dejavno sodelovanje v družbi. "Poudarek je na individualni, poglobljeni in prilagojeni obravnavi. Po končanem praktičnem usposabljanju v Učnih delavnicah se osebe lahko zaposlijo s pomočjo subvencije. Program se bo nadaljeval tudi v novi finančni perspektivi za obdobje 2021-2027," program opišejo na ministrstvu.

Zavod za težje zaposljive osebe prav tako izvaja storitev zastopanja brezposelnih oseb pri delodajalcih Kadar brezdomci izkažejo interes in so njihove ovire premostljive, delodajalcu na zavodu predstavijo prednosti brezposelne osebe in tudi morebitne ovire. Zastopanje je v praksi očitno že obrodilo sadove. "Najuspešnejši primer tega se je končal z zaposlitvijo, kjer je delodajalec po uspešno opravljenem poskusnem delu stranki ponudil poleg zaposlitve še možnost bivanja," razkrijejo na ministrstvu.