Pogled na nihanje cen goriv v letošnjem letu kaže, da je bilo dogajanje na trgu pestro, obenem pa so na ceno močno vplivale tudi spremembe v zneskih trošarin. Trenutno je cena bencina pri 1,379 evra/l in dizla pri 1,418 evra/l, kar pa je posledica znižanja trošarin, za katero je poskrbela vlada ob koncu novembra.

Cena za liter 95-oktanskega bencina je bila 4. januarja 2023 1,276 evra na liter, kar je občutno ceneje kot cena ob koncu decembra (trenutna cena je namreč: 1,379 evra na liter). A vendarle tudi cena, ki jo bomo imeli v zadnjih dneh leta, še zdaleč ni najvišja v tem koledarskem letu. Tako je bilo treba 26. septembra letos za liter odšteti 1,588 evra, kar je bila tudi najvišja cena v tem letu. Pogled na vmesno stanje sredi leta pokaže, da je bilo treba za liter bencina 20. junija odšteti 1,424 evra na liter. Najnižja cena bencina v letu 2023 je bila  v obdobju od 1. do 3. januarja, in sicer 1,242 evra za liter.

Pri dizelskem gorivu je bilo dogajanje nekoliko drugačno kot pri bencinu. Tako je bila cena 4. januarja 2023 postavljena pri 1,483 evra/liter. Ob koncu leta je cena postavljena pri 1,418 evra na liter, kar je celo nižje od cene z začetka leta, to pa pomeni nekoliko drugačno zgodbo kot pri bencinu: pravzaprav gre za najnižjo ceno dizla v koledarskem letu 2023. Najvišja cena za liter dizelskega goriva je bila – tako kot pri bencinu – postavljena v obdobju od 26. septembra do 9. oktobra, in sicer kar 1,664 evra na liter.

Ne računajte, da bo ceneje ... 

"Cene bodo verjetno tekom leta precej nihale, zdi pa se, da bi utegnile biti večji del prihodnjega leta nad trenutnimi ravnmi, ki se glede na vse, kar smo doživeli v preteklih dveh letih, zdijo nizko," je za nas pokomentiral Jure Ugovšek, urednik Mojih financ.  

"Glavnina analitikov za prihodnje leto napoveduje, da bo cena soda nafte višja od sedanjih. Če upoštevamo, da so se v preteklosti cene na mediteranskih trgih, ki so relevantne za določanje reguliranih cen pogonskih goriv v Sloveniji, oblikovale podobno kot cene nafte na globalnih trgih, potem iz tega naslova lahko pričakujemo višje cene na slovenskih prodajalnah goriva. Je pa naftni trg zelo dinamičen, še posebej kadar pride do nepričakovanih geopolitičnih zapletov, tako da je ta del enačbe težko napovedati," je ocenil Ugovšek, ki pred vsako vladno spremembo reguliranih cen pripravi analizo in napoved za Moje finance. 

"Drug del enačbe za določanje reguliranih cen pa so trošarine in marže. Če vlada ne podaljša uredbe, s katero je decembra pocenila goriva, se bodo cene po 5. marcu dvignile za približno 0,07 evra na liter. Glede na to, da so trenutne marže za prodajalce goriva na meji vzdržnega in da ima državni proračun ob rastočih izdatkih vse večjo luknjo, bomo težko presenečeni, če se trimesečna uredba ne podaljša. Prav tako se zdijo precej verjetni nadaljnji dvigi trošarin. Pred poplavami, ko je vlada uživala visoko podporo javnosti, se je za takšne poteze odločala precej pogosto," je še opozoril naš sogovornik. 

Podobno napoveduje tudi Bojan Ivanc, glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije. "Treba je povedati, da so nizke cene naftnih derivatov v interesu slovenskega gospodarstva, ker jih uvažamo v celoti, celo v interesu naftnih trgovcev, ki niso integrirani, kot je naš največji trgovec z naftnimi derivati. Z vidika javnih financ pa višje cene prinašajo seveda večji priliv DDV-ja, trošarina pa je določena na liter goriva. Aktualna raven trošarin je pod dolgoročno pričakovano, zato pričakujemo zmerno rast v 2024, medtem ko ohranjamo svojo napoved o rasti cen," je poudaril Ivanc.

To nas čaka v naslednjih petih letih

Kaj pa prognoze za naslednjih pet let? "Na srednji rok (2-5 let) pričakujemo rast dajatev CO2 oz. reguliranega dela cene, ker Evropa želi spodbujati prehod transporta iz uporabe fosilnih goriv na elektrifikacijo. Prav zaradi tega se poraba naftnih derivatov v Evropi že nekaj časa znižuje. Transport zelo pomembno prispeva k ustvarjanju CO2 emisij in tehnologije za prehod na električno energijo in vodik v tovornem prometu (cestni, po morju) so še zelo drage ali so v fazi razvoja," je pojasnil Bojan Ivanc z Gospodarske zbornice Slovenije.

"Vsaj aktualno je situacija glede preskrbljenosti z naftnimi derivati na svetu zelo dobra, tudi v interesu ZDA je, da tako ostane vsaj do predsedniških volitev. Navedeno pomeni, da ima Savdska Arabije velike težave pri prepričevanju drugih članic OPEC in drugih velikih naftnih proizvajalk k zniževanju cene. Ko se v preteklosti kartel ni mogel sporazumeti, je prišlo tudi do absurdnih situacij, kot denimo ko je Savdska Arabija z agresivnim večanjem proizvodnje in posledičnim velikim padcem cene iz trga želela izločiti proizvajalce nafte iz skrilavcev, kar ji danes ne bi več uspelo, ker so tudi velike naftne družbe postale lastnice teh polj," je pojasnil Ivanc. 

"Ključen razlog oziroma tveganje za višje cene nafte vidimo v primeru prekinitev pri dobavah na prometnih poteh v bližnjem Vzhodu, kar bi začasno lahko močno dvignilo ceno nafte v mediteranski regiji, dokler se ne bi našle alternativne poti dobave oz. se ne bi ta tveganja znižala, kot so se v primeru zemeljskega plina, ki ga nadomeščamo z LNG (utekočinjenim zemeljskim plinom). Prav iz tega razloga menimo, da bi bila rast cene zelo verjetno začasnega značaja," razlaga Ivanc.

Kaj sploh določa ceno pogonskih goriv v Sloveniji?

Cene pogonskih goriv lahko v grobem ločimo na tržen del in reguliran del ter DDV. "Tržni del predstavljajo cene naftnih derivatov, pred maržo trgovcev na drobno, vsemi dajatvami in pred DDV-jem. Regulirani del cene predstavlja dajatve, pri čemer je daleč najpomembnejša trošarina. Z njo država uravnava cene. Marža v maloprodaji je tehnično gledano delno regulirana, delno ne (na avtocestah) in ne predstavlja velikega dela cene. DDV je odvisen od spremembe cene reguliranega in nereguliranega dela. V kolikor ta celota narašča (reguliran in nereguliran del cene), narašča tudi obračunan DDV. S padcem cene pa se DDV vrednostno znižuje," je še pojasnil Ivanc z Gospodarske zbornice Slovenije.

dezurni@styria-media.si