Po zakonu o ustavnem sodišču so namreč odločbe obvezne, nanje pa pravnega sredstva, torej pritožbe, ni. Vodja poslanske skupine NSi in nekdanji minister za delo Janez Cigler Kralj je v odzivu na odločbo izpostavil, da odločitev ustavnega sodišča ni bila enotna in spomnil na odklonilni ločeni mnenji ustavnih sodnikov Roka Svetliča in Klemna Jakliča in zaradi moči argumentacije omenjenih odklonilnih ločenih mnenj po njegovih besedah ustavno sodišče s skupno obrazložitvijo ne prepriča.

Pri tem je Cigler Kralj očitno pozabil, da je enako veljaven zakon, ki je bil sprejet z 46 glasovi poslancev kot tisti, ki je sprejet z vsemi 90 glasovi poslancev.

Pravna mreža za varstvo demokracije je opozorila, da ločena odklonilna mnenje "nikakor pa ne morejo služiti kot izgovor za neizvršitev odločb sodišča".

Parlament ima šest mesecev časa, da neustavnost odpravi, a je ustavno sodišče določilo, da do takrat velja, da je zakonska zveza življenjska skupnost dveh oseb ne glede na spol in da lahko istospolna partnerja, ki živita v partnerski zvezi, skupaj posvojita otroka pod enakimi pogoji kot zakonca.

V parlamentu bo torej treba sprejeti zakon ki bo odpravil diskriminacijo istospolnih partnerjev, a na ta zakon referendum ni dovoljen. Minister za delo, družino in socialne zadeve Luka Mesec je dejal, da je že pripravljen. 

"Ker referendum na zakon, ki uzakonja odločbo ustavnega sodišča, ni mogoč, je naše najmočnejše pravno sredstvo v tem trenutku predvsem izražanje stališč v parlamentu in v nasprotovanju napovedani noveli družinskega zakonika," so nam na naše vprašanje, kakšna pravna sredstva bodo uporabili, odgovorili v NSi. Izražanje stališč v parlamentu pa seveda ni nobeno pravno sredstvo.

dezurni@styria-media.si