Kmetje na območju Ljubljanskega barja in Planinskega polja so bili ogorčeni, ko so čez noč izvedeli, da jim je pristojno ministrstvo naložilo prepoved kmetovanja na določenih območjih Nature 2000, in sicer zaradi zaščite metuljčka. Reševanje metuljčka, ki sliši na ime barjanski okarček, je tako postalo jabolko spora med ministrstvom za naravne vire in prostor (pa tudi ministrstvom za kmetijstvo) in razočaranimi kmeti z območij Ljubljanskega barja in Planinskega polja. O tem smo pisali tukaj, zdaj pa razkrivamo, kakšna kazen grozi Sloveniji, če ne bo upoštevala priporočil, ki jim jih je postavila Evropska komisija. 

Ministrstvo za naravne vire in prostor je po opominu Evropske komisije namreč objavilo številne omejitve za kmete s teh območij. Te med drugim obsegajo prepovedujejo pašo, gnojenje in postavljajo datum prve košnje trave šele po 1. avgustu. Vse to z namenom, da se izognejo kazni, s katero grozi Evropska komisija. Z ministrstva za naravne vire in prostor so posebej za nas pojasnili, da ta okvirno znaša 280.000 evrov. 

Strogi ukrepi zaradi postopkov Evropske komisije

"Evropska komisija kot varuhinja pravne ureditve EU skrbi za pravilno in popolno izvajanje pravnega reda EU, pri čemer je postopek za ugotavljanje kršitev urejen v 258. členu Pogodbe o delovanju EU. Evropska komisija lahko zaradi domneve nespoštovanja EU zakonodaje zoper državo članico najprej sproži t. i. EU-Pilot, ki je neuradni poizvedovalni postopek Evropske komisije, v katerem državi članici zastavlja vprašanja, z namenom, da si na podlagi prejetih odgovorov razjasni, ali država članica krši pravo EU," so v dopisu, ko smo jih vprašali, zakaj se je država odločila za tako stroge ukrepe, pojasnili na ministrstvu za naravne vire in prostor.

"Ta faza je za državo članico zelo pomembna, saj Komisija v tej fazi da državi članici čas za odpravo kršitev, na ta način pa se lahko država članica izogne tako predsodnemu kot sodnemu postopku. V kolikor Evropska komisija meni, da država članica še vedno ni izpolnila vseh obveznosti, lahko Komisija začne uradni del postopka za ugotavljanje kršitve. Komisija državi članici poda uradni opomin z namenom, da doseže skladnost notranjega prava članice s pravnimi akti EU," so dodali na omenjenem ministrstvu. 

Določen je najnižji pavšalni znesek

"Država članica v odgovoru Vlade RS predstavi informacije in svoja pojasnila. V kolikor Komisija z informacijami ni zadovoljna in sklene, da država članica ne izpolnjuje svojih obveznosti, na državo naslovi uradno zahtevo za skladnost z zakonodajo EU – obrazloženo mnenje, s katerim pozove državo članico, da jo obvesti o načrtovanih ukrepih za odpravo kršitve. Komisija državi članici praviloma omogoča tudi poročila o napredku in načrtovanih ukrepih in na ta način čez določeno obdobje spremlja odpravo kršitve države članice. V kolikor postopek odprave kršitve po mnenju Evropske komisije traja predolgo in prepočasi, lahko Komisija vloži tožbo pred Sodiščem Evropske unije," so nam še pojasnili na ministrstvu.

"Sodišče po prejetju vseh podatkov in informacij izda sodbo, s katero ugotovi, ali je država članica kršila pravo Evropske unije ali ne. Ali je država članica kršila pravo Evropske unije ali ne, ugotovi s svojo sodbo šele Sodišče EU in ne Evropska komisija v predsodnem postopku. V primeru sodne potrditve kršitve Komisija pozove državo članico, da kršitev odpravi, saj so države članice dolžne spoštovati pravo Unije. V primeru, da država članica ne upošteva sodbe Sodišča in še naprej krši pravo EU, sproži Komisija postopek za določitev denarne kazni," so obrazložili.

"Najnižji pavšalni znesek, ker država članica ni izpolnila prvotne sodbe, je za Slovenijo določen na 280.000 evrov. Denarne kazni so se za države članice zmanjšale 4. 1. 2023, z v Uradnem listu EU objavljenim sporočilom Komisije, ki je revidiralo metodo za izračun finančnih sankcij, ki jih EK predlaga Sodišču EU v postopkih ugotavljanja kršitev prava EU," so zaključili na ministrstvu. 

dezurni@styria-media.si