Znani so rezultati najnovejšega preverjanja bralne, matematične in naravoslovne pismenosti slovenskih 15-letnikov v mednarodni raziskavi PISA, ki poteka v 79 državah po vsem svetu. V letošnji raziskavi so preverjali predvsem bralno pismenost, medtem ko sta imela tokrat matematična in naravoslovna nekoliko manjšo vlogo.
Rezultati o bralni pismenosti za Slovenijo so bili leta 2009 pod povprečjem OECD, a so rezultati PISA 2015 pokazali pomembno izboljšanje, saj so bili tudi bralni dosežki slovenskih 15-letnikov, podobno kot matematični in naravoslovni v vseh dosedanjih krogih, nad povprečjem OECD. Rezultati so bili tudi letos nadpovprečni, pomembno izboljšanje pa so slovenski 15-letniki pokazali pri matematiki.
Lahko ugotavljamo, da so rezultati stabilni. Pri vseh treh ravneh pismenosti so nadpovprečni, v primerjavi z državami OECD, t. j. klubom najbogatejših in najbolj razvitih.
A pozorni moramo biti na trend, kajti, potem ko smo leta 2009 pri bralni pismenosti dobili slabše rezultate in smo uvedli ukrepe, da se je bralna pismenost dvignila, se sedaj zdi, da ti ukrepi popuščajo in bodo potrebni novi.
Jernej Pikalo, minister
"Slovenija se s 495 točkami uvršča med države z bistveno večjo bralno pismenostjo od povprečja OECD," je povedala nacionalna koordinatorka raziskave PISA za Slovenijo Klaudija Šterman Ivančič. "V primerjavi z letom 2015 se je na povprečni ravni dosežek v Sloveniji znižal za povprečno deset točk, a je še vedno višji od povprečja OECD."
Povprečje na področju bralne pismenosti v OECD znaša 487 točk. Boljše rezultate od Slovenije so med evropskimi državami dosegle Danska, Velika Britanija, Švedska, Poljska, Švedska, Irska, Finska in Estonija. Najboljše rezultate so dosegli učenci in učenke na Kitajskem in v Singapurju.
Tudi na področju naravoslovja in matematične pismenosti je Slovenija dosegla nadpovprečne rezultate. Na področju naravoslovja to pomeni 507 točk (povprečje OECD je 489 točk), na področju matematike pa 509 točk (povprečje OECD je 353 točke).
Pri bralni pismenosti velika razlika med spoloma
Razlike med spoloma so pri bralni pismenosti še vedno med večjimi, v prid učenk, ki so v povprečju v Sloveniji dosegle 42 točk več, podobno kot na Islandiji in v Grčiji. Učenke so bile boljše tudi pri naravoslovju, medtem ko pri matematiki razlik ni.
Ne razlikujejo med mnenji in dejstvi
Raziskava je tudi pokazala, da se je močno povečala uporaba digitalnih medijev z dveh na tri ure. "To pomeni, da je digitalni svet vedno pomembnejši dejavnik oblikovanja realnosti naših otrok, a večina jih ne zna razlikovati med mnenjem in dejstvi," je poudaril minister Jernej Pikalo. "To je znak izobraževalnemu sistemu, da bo treba na tem veliko delati. Bolj abstraktne, težje so trditve, slabše učenci razlikujejo med mnenji in dejstvi."
PISA 2018 je v mednarodnem prostoru že sedmi, za Slovenijo pa peti krog zbiranja podatkov v okviru programa preverjanja bralne, matematične in naravoslovne pismenosti 15-letnikov. V vsakem krogu se ena od teh pismenosti preverja podrobneje in bolj poglobljeno in leta 2018 je to bila, ponovno po letu 2009, bralna pismenost.
Otrokom so vsebine dolgočasne in preveč neživljenske, zato pa jih ne marajo. Pogosto se tudi vzame preveč snovi naenkrat in …
Sploh nisem bral članka. Vem pa kako bodo "zvišali" bralnost. Še malo dodatnih obremenitev za učence. Ampak BEDAKOM ne potegne, …