Tudi v letu 2016 človeku narava ni najbolj prizanesla, potresi, poplave, tornadi in podobne naravne nesreče so vzeli na tisoče življenj in povzročili ogromno materialno škodo. Zadnji izračuni kažejo, da so naravne nesreče po vsem svetu letos povzročile sedemdeset milijard evrov škode. Ker so podatki iz julija in se je vmes zgodilo še marsikaj, na primer več kot štiri milijardna škoda, ki jo je povročil potres v Italiji, pomeni, bodo številke na koncu še veliko večje-

Na Uradu RS za seizmologijo in geologijo pojasnjujejo, da je bila svetovnem merilu potresna dejavnost v letu 2016 povprečna: "Letos še noben potres ni imel magnitude večje ali enake 8,0,16 jih je imelo magnitudo med 7,0 in 7,9, 125 med 6,0 in 6,9, so nam dejali in dodali, da letos silovitega potresa nad magnitudo 8,0 pravzaprav sploh ni bilo, "po statističnih analizah, ki temeljijo na opazovanjih od leta 1900, se povprečno vsako leto zgodi en potres z magnitudo vsaj 8,0, 17 jih je z magnitudo med 7,0 in 7,9 ter 134 z magnitudo med 6 in 6,9."

Zadnji potresi

Zadnji močnejši, magnitude 7,7 po Richterjevi lestvici je pred nekaj dnevi prizadel Čile, kjer žrtev na srečo ni bilo, za razliko od potresa na severu Indonezuje, kjer je sredi decembra umrlo sto ljudi, kar 45 tisoč so jih morali razseliti.

Sicer v teh koncih sveta pogosto tresejo tla, tako je novembra Južni otok Nove Zelandije stresel izredno močan potres z magnitudo 7,8.

Materialna škoda je bila ogromna. Nova Zelandija sicer leži na meji avstralske in tihomorske tektonske plošče, na t. i. ognjenem obroču, kjer so potresi pogosti. Letno jih na celotnem območju zaznajo celo do 15 tisoč.

Tudi Italija leži na zelo aktivnem območju

Najbolj uničujoč potres v Evropi se je letos zgodil v Italiji. Država, ki se sicer ravno tako nahaja na potresno zelo aktivnem območju, je v letu 2016 prizadelo več tisoč potresov, najbolj uničujoči se je zgodil konec avgusta. Ta je zgodovinsko  mesto Amatrice v Osrednji Italiji tako rekoč zbrisal z zemeljske oble.
Avgustovskemu potresu z magnitudo 6,0, v katerem je umrlo 298 ljudi, je sledilo na tisoče manjših.

Konec oktobra se tla stresla z magnitudo 6,5, kar  je pomenilo najmočnejši potres na Apeninskem polotoku po letu 1980. Takratni potres kljub veliki moči - potres je bilo čutiti po vsej Italiji, pa tudi v Sloveniji, Avstriji, na Hrvaškem ter Bosni in Hercegovini - na srečo ni zahteval smrtnih žrtev.

Pričakovali verižni učinek

Po besedah vodilnega italijanskega seizmologa Gianluca Valensise, so vsi potresi geodinamično povezani, kar bi lahko pomenilo verižni učinek, ki bi znal sprožiti nove potrese: "Potres z magnitudo 6,0 ali več povzroči tresljaje, ki se porazdelijo po prelomnicah in lahko povzročijo nove prelome. Ta proces lahko traja neomejeno, pri čemer en močan potres načne sosednjo prelomnico kot učinek domin, kar se lahko načeloma razteza na stotine kilometrov daleč," je takrat pojasnil italijanski strokovnjak.

Ne vplivajo na dogajanje pri nas

Slovenski strokovnjaki odgovarjajo, da je predvsem Italija tista država, ki je še posebej izpostavljena potresom in da potresi v njenem osrednjem delu ne vplivajo na dogajanje pri nas: "Od 24. avgusta do 30. oktobra 2016 se je v srednji Italiji zgodilo pet močnejših potresov, ki so povzročili veliko gmotne škode in terjali človeška življenja. Razlog je bližina stičišča evrazijske in afriške tektonske plošče. Zato je Italija država z eno največjih potresnih nevarnosti v Evropi. Močni potresi so tam pogosti. Premikanje tektonskih plošč povzroča napetosti v zemeljski skorji, ki ob nenadnem premiku sprostijo veliko energije, nekaj tudi v obliki potresnega valovanja. Potresi v osrednji Italiji neposredno ne vplivajo na potresno dogajanje pri nas, sta pojasnila seizmologa Polona Zupančič in Miha Lanjšček.

Letos v Sloveniji čutili sto potresov

Tudi v Sloveniji imamo veliko potresov in čeprav se zdi, da jih je bilo v zadnjih mesecih še posebej veliko, je bila letos povrpečna dejavnost v Sloveniji povprečna: "V letu 2016 so naprave državne mreže potresnih opazovalnic zabeležile 2060 potresov z žariščem v Sloveniji ali neposredni okolici. Sto potresov so čutili tudi prebivalci Slovenije. Potresna dejavnost je primerljiva s prejšnjimi leti in jo lahko ocenimo kot povprečno," dodajata seizmologa. Gre za šibke potrese, pojasnjujejo na Arsu, tiste, ki čutimo, pa so v glavnem še vedno manjši od magnitude 3,0,  kar je tri tisočkrat šibkejše od potresov, ki so jih čutili v Italiji

Tudi v Sloveniji moramo biti pripravljeni

Na območju Slovenije je bilo okoli šestdeset rušilnih potresov, kažejo podatki Agencije RS za okolje, ki temeljijo na zgodovinskih virih, v novejšem obdobju pa na rednem beleženju in spremljanju potresnih pojavov. Poleg gmotne škode so zahtevali tudi številna človeška življenja.

Potresno najbolj nevarna območja v Sloveniji so poleg ljubljanskega, kjer se je v preteklosti sprostilo največ potresne energije, še idrijsko, tolminsko in krško-brežiško. Potresna žarišča nastajajo na celotnem ozemlju Slovenije, najmanj jih je na skrajnem severovzhodnem delu. Samo v 20. stoletju je pri nas nastalo več kot 20 potresov, katerih največja intenziteta je bila ali je presegla sedmo stopnjo po evropski potresni lestvici, kar pomeni, da so povzročali večjo ali manjšo gmotno škodo.

Najhujši potres na ozemlju Slovenije se je zgodil leta 1511 na Idrijskem z magnitudo 6,9,  potres z magnitudi 5,6 leta 1998 v Zgornjem Posočju je bil zadnji rušilni pri nas. Kot je znano je bila porušena tudi prestolnica, leta 1895 jo je streslo z magnitudo 6.1. Če bi se v Ljubljani ponovil potres kot je bil pred 120 leti, bi brez strehe nad glavo ostalo sto tisoč ljudi, so nam pojasnili na civilni zaščiti. 

vanda.levstik@zurnal24.si