Po podatkih ministrstva za zdravje na naročeni termin ne pride vsak peti pacient. To pomeni, da bi lahko v vsakem dnevu pregledali petino več pacientov. Če bi na naročeni termin prišli vsi pacienti, pa bi lahko zdravstveno osebje v enem letu za dva meseca skrajšalo čakalne vrste brez kakšnega dodatnega dela ali finančnih vložkov. 

Večjih posledic zaradi neupravičenih zaostankov ni, po zakonodaji je lahko pacient pri istem izvajalcu za enako storitev ponovno naročen po treh mesecih, če ne gre za nujne primere. Z drugo napotnico pri drugem izvajalcu te ovire ni. Koncesionarji in zasebniki, ki uporabljajo sisteme obveščanja na prihajajoč termin, imajo manjše izostanke. Sistem je pripravljen tudi za javno zdravstveno mrežo, a še ni v splošni uporabi.

Posledice niso zgolj finančne

Poleg posledic na zdravstvenem stanju pacienta in drugih pacientov, ki zaradi tega pridejo na vrsto kasneje, neupravičeni izostanki predstavljajo finančni zalogaj. Storitev, ki ni opravljena, namreč ni plačana, zaposlene, ki so v službi, pa je treba kljub temu plačati. Možnost nadomeščanja izpada pacientov oziroma klicanja v zadnjem hipu pa je omejena s predpisi. Pri večini storitev ni potrebna predhodna priprava, zato so prav stroški ekipe, ki je v službi, in ne dela, glavni stroški zaradi neprihoda. 

''Gre za stroške ekipe, ki sicer sodeluje pri obravnavi pacientov, vendar zanj zdravstvena zavarovalnica ne more poračunati storitve. V povprečju ne pride 20 odstotkov pacientov,'' ugotavljajo na ministrstvu za zdravje. 

Potencialni materialni stroški lahko nastanejo tudi zaradi naročanja specifičnih vrst zdravil, kot so denimo radiofarmaki, ki niso primerni za ostale paciente. Obenem so posledice izostankov vidne pri obravnavi drugih pacientov, saj ti pridejo na vrsto kasneje, njihovo zdravstveno stanje se lahko poslabša, iz tega pa izhajajo tudi višje finančne posledice v smislu višjih stroškov njihove obravnave zaradi poznega začetka zdravljenja. Neposredno se lahko čakanje odraža tudi v višjih stroških bolniških nadomestil zaradi čakanja in daljšega okrevanja.

Sistem eZdravja ima sicer delujoč sistem obveščanja o prihajajočem terminu. ''Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) ga zaradi netočnosti v podatkih, posredovanih v centralni sistem s strani izvajalcev, in posledično pritožb pacientov, izklopil, saj ni mogel prevzemati odgovornosti za nepravilnosti v podatkih, niti jih ni mogel zaznati,'' so sporočili iz ministrstva za zdravje.

V pričetku prihodnjega leta je predvidena uvedba sistema obveščanja pacientov preko več kanalov, med drugim preko mobilne aplikacije zVEM. ''Sistem obveščanja bo veljal tudi za več »dogodkov« eZdravja (nov recept, napotnica, nov dokument v CRPP, dodelitev termina), ko se bo glede na pravilnost podatkov odločilo, ali bo v prvi fazi v obveščanje vključeno tudi obvestilo o terminu iz sistema eNaročanje,'' dodajajo na ministrstvu za zdravje.

NIJZ: Natančnih podatkov o nenavzočnosti ni mogoče voditi

Nekateri pacienti sporočijo izvajalcu, da so svojo storitev opravili drugje oziroma pri zasebniku, medtem ko drugi ne, zato točnih podatkov o pacientih, ki neupravičeno izostanejo od naročenega termina, ni mogoče voditi, so razložili na NIJZ.

V primeru neupravičene odsotnosti se pacienta črta s čakalnega seznama in napotna listina preneha veljati. Pri istem izvajalcu je za to storitev lahko ponovno naročen po treh mesecih, razen v nujnih primerih.

Foto: Saša Despot zdravstvo Tudi na NIJZ smo zastavili vprašanje, kje so bile težave pri uvajanju učinkovitega enovitega sistema za obveščanje pacientov na prihajajoči termin. ''V sistemu eNaročanje je že od samega začetka pripravljena možnost obveščanja pacientov prek SMS-a ter elektronske pošte, vendar je bila ta možnost že kmalu po začetku delovanja eNaročanja deaktivirana zaradi pogostih težav z napačnimi navedbami telefonskih številk na eNapotnicah in posledičnih pritožb prejemnikov zaradi nerelevantnih SMS obvestil. Za potrebe enotnega obveščanja pacientov prek SMS načrtujemo razvoj rešitve, ki bo zagotovila enotno shrambo pacientovih verificiranih kontaktnih podatkov za potrebe zdravstva. Na ta način bomo lahko zagotovili korektno in zanesljivo obveščanje pacientov prek e-pošte in SMS,'' so potrdili na NIJZ.

Do neupravičenih izostankov tudi pri koncesionarjih in zasebnikih

Pri izostankih je sicer potrebno razlikovati med izpadom obiska naročenih na primarnem in sekundarnem ali terciarnem nivoju. ''Na primarnem nivoju se namreč pri izpadih pridobi eden ali dva pacienta več, tako da ta primanjkljaj nima tolikšnega vpliva kot na drugih nivojih,'' so razložili v Ginekologiji Meglič.

V njihovi kliniki dnevno neupravičeno izostanejo dva do trije pacienti. Podobne številke zaznavajo tudi pri stanovskih kolegih. ''To na mesečnem nivoju pomeni, da obravnavamo dve ambulanti manj, na letni ravni pa kar enomesečno, kar ni zanemarljivo, saj se s tem jemlje prostor ostalim,'' so ponazorili.

Izgovori so različni, predvsem v času epidemije pa so opravičila vezana na tvegane stike, nepojasnjeno slabo počutje, nenadno menstruacijo in podobno. ''Pacienti bi se morali bolj zavedati svoje odgovornosti, tudi do drugih. Morda bi bilo potrebno razmisliti o nekakšni kavciji ob prijavi na termin, ki bi se potem odštela od zneska storitve. Te sicer v določenih samoplačniških ambulantah že obstajajo,'' so poudarili v ambulanti Meglič.

V tej kliniki samoplačnike obveščajo preko SMS sporočil, opredeljenih koncesijskih pa ne. ''Vedno pride dovolj pacientk, ki jih na račun odpovedi drugih lahko obravnavamo. Pacientov ne manjka,'' so še dodali.

Ponekod finančni strošek zanemarljiv, drugod ne pride tudi do 10 odstotkov naročenih

Iz zobozdravstvenega centra Babit pacienti en teden pred rezerviranim terminom dobijo elektronsko obvestilo, dan prej pa telefonski klic oziroma SMS sporočilo. ''Odstotek pacientov, ki kljub temu ne pridejo na termin, je zelo majhen in znaša nekje med dva in tri odstotke. Temu primerno je tudi finančni strošek izostale storitve zanemarljiv,'' so dejali v centru Babit.

Sistem SMS obveščanj uporabljajo tudi v ptujski Digitalni slikovni diagnostiki. ''V zadnjem obdobju smo investirali v posodobitev telefonije in obveščanja pacientov preko SMS sporočil z namenom, da imamo čim manjši izpad zaradi neprihoda. Natančne metrike ne vodimo, vendar menimo, da nekje med 5 in 10 odstotkov naročenih pacientov ne pride. Stroške neprihoda krijemo sami,'' so pojasnili iz Digitalne slikovne diagnostike.

Število izostankov je enako v Očesnem kirurškem centru Pfeifer, kjer po potrebi za obveščanje poleg drugih obveščanj uporabljajo še navadno pošto. Nekateri pacienti potrdijo svoj prihod tik pred operacijo, tudi uro prej, pa jih vseeno ni. ''Za eno operacijo je rezervirana ekipa za obdobje 45 minut. Če pacienta ni, stroške oziroma njihov izpad krijemo sami. Pacienta ni mogoče vedno nadomestiti z drugim. S to problematiko se ne ukvarja nihče, tudi ZZZS ne,'' so še navedli v centru.

dezurni@styria-media.si