"Slovenci zbirajo plastenke in jih vozijo v odkup na Hrvaško," nas je opozoril bralec z obmejnega področja: "Za ljudi z majhnimi dohodki ali brezposelne je to lahko način, da si vsaj nekoliko popravijo svoj socialni položaj."

Na Hrvaškem znaša kavcija za posamezno plastenko ali steklenico 0,5 kune oziroma 7 centov in za marsikoga je zbiranje povratne embalaže postala prava mala služba. Zlasti upokojenci, ki se z mizerno nizkimi pokojninami prebijajo iz dneva v dan, ter brezposelni, po poročanju hrvaških medijev zbirajo plastenke v soncu in dežju, v mrazu, podnevi in ponoči. 

Lani so jih opazili, letos ne

Foto: Profimedia Brskanje po smeteh V podjetju Kostak, kjer izvajajo zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov na območju občin Krško in Kostanjevica na Krki ter njihovo obdelavo, pravijo, da v letošnjem letu niso zaznali, da bi kakšna nepooblaščena oseba iz ekoloških otokov pobirala odpadno embalažo. "V prejšnjih letih (nazadnje v lanskem) smo bili s strani občanov obveščeni, da so nekatere osebe pri zbiralnicah iz posod za ločeno zbiranje jemale plastenke in pločevinke, pred časom pa tudi odpaden papir," pojasnjuje Zoran Omerzu, vodja ravnanja z odpadki. "Nekaj jih je imelo vozila s slovenskimi registrskimi oznakami, nekaj pa s hrvaškimi."

Na to so postali pozorni in v nekaj primerih preprečili jemanje odpadne embalaže iz posod na zbiralnici. "O tem smo obvestili tudi Medobčinski prekrškovni organ, ki je spremljal, kaj se dogaja na zbiralnicah odpadkov za ločeno zbiranje," pojasnjuje Omerzu. "V zadnjem času pa ni več niti opaziti niti slišati s strani občanov, da bi nam z zbiralnic za ločeno zbiranje jemali že omenjene plastenke in pločevinke. Tako tudi pri zbranih količinah ločenih frakcij (embalaže) tega ni zaznati."

Za tisoč plastenk 70 evrov

Za 100 plastenk ali steklenic dnevno lahko zberejo okoli 7 evrov, kar v enem mesecu lahko nanese tudi prek 200 evrov. Posameznik lahko naenkrat vrne le sto plastenk in le tiste, ki so ustrezno označene. Do novembra lani so lahko vračali tudi embalažo od mleka in mlečnih napitkov, kar pa sedaj ni več mogoče. 

Na ministrstvu za okolje in prostor, ki ga vodi Irena Majcen, pojasnjujejo, da niso prejeli še nobenega obvestila o tem, da bi Slovenci dovažali odpadno embalažo na Hrvaško. "Prav tako o tem ni prejel nobene prijave IRSOP," so pojasnili na ministrstvu. 

V Sloveniji odkupa plastenk ne bo

V izogib temu, da bi slovenski državljani embalažo vozili na Hrvaško, nekateri ocenjujejo, da bi lahko podobno zakonodajo, ki predvideva odkup plastenk, pripravili tudi v Sloveniji, a na ministrstvu takšnega predloga ne podpirajo. 

"Ravnanje z embalažo in odpadno embalažo je v Sloveniji urejeno na podlagi načela razširjene odgovornosti proizvajalca," pojasnjujejo na ministrstvu. "To pomeni, da so proizvajalci embalaže oz. embaliranega blaga, sem sodijo tudi uvozniki in pridobitelji iz držav članic EU, odgovorni za vzpostavitev, izvajanje in financiranje sistema ravnanja z odpadno embalažo, ki nastane zaradi uporabe embalaže ali embaliranega izdelka."

Proizvajalci svoje obveznosti glede zagotavljanja in financiranja sistema ravnanja z odpadno embalažo izpolnjujejo v okviru ene izmed družb za ravnanje z odpadno embalažo, ki ji plačujejo t. i. embalažnino, glede na količino embalaže letno oddane v promet v Sloveniji in vrsto embalažnega materiala. 

DROE določi višino embalažnine, ki mora zadoščati za kritje vseh stroškov, ki nastanejo pri ravnanju z odpadno embalažo, razen stroškov ločenega zbiranja komunalne odpadne embalaže.

Hrvati bodo posnemali naš sistem

"Čeprav obstaja za uvedbo kavcij zakonska možnost, se pri nas za sistem kavcij, kot ga poznajo na Hrvaškem, nismo odločili in zaenkrat o uvedbi takšnega sistema ne razmišljamo," pojasnjujejo na ministrstvu. "Zavedati se moramo, da povrnjena kavcija ne predstavlja nagrade ali dodatnega zaslužka, temveč le vračilo dela cene izdelka, ki ga je kupec plačal ob nakupu tega izdelka."

Zaradi tega so izdelki dražji, kot so bili pred uvedbo kavcije. "Sistem kavcije tudi ni pravičen za kupce na posameznem območju, če se v ta sistem prinaša tudi odpadna embalaža izdelkov, ki so bili kupljeni drugje, kot je primer na Hrvaškem, kjer se v njihov sistem vrača tudi odpadna embalaža izdelkov, kupljenih v sosednjih državah," pojasnjujejo na ministrstvu. Foto: Shutterstock Plastenke

Ker dobi povrnjeno kavcijo vsak kupec, ki prinese odpadno embalažo, ne glede na to, kje je kupil izdelek, so izdelki, embalirani v embalažo, za katero se ob nakupu plačuje kavcija, posledično dražji za domače potrošnike. "Le-ti namreč financirajo tudi vračilo kavcije za vse izdelke, kupljene v sosednjih državah, katerih odpadna embalaže prihaja v sistem," poudarjajo na ministrstvu, kjer na podlagi podatkov, dostopnih iz medijev ocenjujejo, da tudi na Hrvaškem načrtujejo spremembo sistema. "To pomeni, da bodo sedanji sistem kavcij odpravili in uvedli podoben sistem, kot ga poznamo v Sloveniji."

irma.hus@zurnal24.si