Vlada je v tokratni javnomnenjski raziskavi ponovno zabeležila rekordno nizko podporo, saj njeno delo kot neuspešno ocenjuje 67,3 odstotka vprašanih, kar je za 0,1 odstotne točke več kot minuli mesec, kaže tokratna anketa Vox populi, ki jo za časnika Dnevnik in Večer izvaja agencija Ninamedia.

V aprilskem merjenju je bilo po drugi strani tudi več vprašanih, ki so delo vlade ocenili kot uspešno. Z delom vlade je bilo namreč zadovoljnih 29,5 odstotka vprašanih, kar je 0,9 odstotne točke več kot marca.

Na volitvah še vedno največji kos pogače za SDS

Če bi bile volitve v državni zbor v nedeljo, bi največ vprašanih še vedno volilo največjo koalicijsko stranko SDS. Volilo bi jo 19 odstotkov vprašanih oziroma 0,1 odstotne točke več kot v zadnjem štetju.

Sledile bi ji SD z 13,2 odstotka podpore (marca 12,9) in LMŠ z 10,1 odstotka podpore (marca 8,8). NSi bi volilo 7,4 odstotka vprašanih (marca 4,2), ki je tako s tretjega mesta izpodrinila stranko Levica. Slednjo bi v tokratnem merjenju volilo 6,9 odstotka anketirancev (marca 7,7). Parlamentarni prag bi prestopila še stranka SAB, ki bi jo podprlo 3,6 odstotka vprašanih (marca 3,8).

Sledi stranka SLS, ki je v tokratnem merjenju prejela 1,2 odstotka podpore (marca 1,9). Podpora sicer še naprej pada SMC, ki bi jo volilo 0,3 odstotka vprašanih (marca 0,9). Precejšnji padec pa sta zabeležili stranki DeSUS, ki bi jo tokrat volilo 0,3 odstotka vprašanih (marca 1,1 odstotka), in SNS, ki bi jo podprlo 0,2 odstotka vprašanih (marca 1,7).

Po izračunu bi SDS prejela 28 sedežev v državnem zboru, SD 19, LMŠ 15, NSi 11, Levica 10, SAB pa pet.

Slovenija Podpora vladi na rekordno nizki ravni

Kot je še možno razbrati iz ankete, je sicer upadlo število neopredeljenih volivcev, naraslo pa število vprašanih, ki ne bi volili. Tako je 28,7 odstotka anketirancev odgovorilo, da ne vedo, koga bi volili (marca 30,3), 7,4 odstotka vprašanih pa se volitev sploh ne bi udeležilo (marca 6,2).

V tokratnem merjenju so v anketi spraševali tudi o težavah z dostopnostjo do zdravstvenih storitev, ki niso povezane z epidemijo covida-19, v času epidemije. 51,4 odstotka vprašanih ni imelo težav, 20,6 jih je imelo, 28 odstotkov vprašanih pa v tem času ni potrebovalo zdravstvenih storitev.

Izmed tistih, ki so imeli težave z dostopnostjo do zdravstvenih storitev, jih je 77,3 odstotka težje dostopalo do osebnega zdravnika, 22,4 odstotka pa je težje prišlo do napotnice. Že naročena zdravstvena storitev je bila zaradi epidemije odpovedana 44,6 odstotka vprašanim.

Ljudmila Novak še naprej pred Pahorjem

Na lestvici priljubljenosti slovenskih politikov na vrhu še naprej ostaja nekdanja predsednica NSi in evropska poslanka Ljudmila Novak, ki je februarja z mesta vodilnega izrinila predsednika republike Boruta Pahorja. Tretje mesto še naprej zaseda predsednica SD in evropska poslanka Tanja Fajon.

Priljubljenost je od zadnjega merjenja močno narasla predsedniku DZ Igorju Zorčiču, ki je po novem na četrtem mestu. Sledijo evropski poslanec Milan Brglez, ljubljanski župan Zoran Janković, predsednik LMŠ Marjan Šarec, poslanec SD Dejan Židan in predsednica SAB Alenka Bratušek. Prvo deseterico najbolj priljubljenih politikov zaključuje poslanec LMŠ Jani Möderndorfer.

Predsednik vlade in stranke SDS Janez Janša je zasedel 20. mesto, notranji minister Aleš Hojs pa zadnje, 22. mesto.

Vox populi je javnomnenjski raziskovalni projekt časnikov Dnevnik in Večer. Agencija Ninamedia je tokratno merjenje opravila med 13. in 15. aprilom na vzorcu 700 oseb.

dezurni@zurnal24.si