Najbolj usodna je sprememba časovne porazdelitve padavin

Ekstremni vremenski pojavi so v Sloveniji in svetu vse pogostejši, tudi v prihodnje pa se bodo po napovedi klimatologov stopnjevali in postali naša stalnica. Da prilagajanje kmetijstva podnebnim spremembam postaja neizogibno dejstvo, se zavedajo tudi na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), kjer opažajo, da so splošni trendi sprememb v Sloveniji, ki neposredno ali posredno vplivajo na spremenjen način pridelave v kmetijstvu, poleg višjih povprečnih temperatur zraka in manjše količine padavin tudi nižja relativna vlažnost zraka, daljše trajanje sončnega obsevanja, večje število povsem jasnih dni in manj povsem oblačnih, manj je megle, manj je dni s snežno odejo. "Za kmetijsko pridelavo je usodna predvsem sprememba časovne porazdelitev padavin, kar prispeva k vse pogostejšemu pojavljanju poletnih suš," opozorijo.

Kot napovedujejo klimatologi, bo v prihodnje ekstremnih vremenskih dogodkov še več. Terjali bodo precej prilagajanja na strani kmetijstva z vsemi možnimi ukrepi, ki bodo omogočili kmetovanje in ublažili posledice, vključno z zavarovanjem kmetijske pridelave.

Preberite tudi: Klimatologinja napovedala, kakšne spremembe čakajo Slovenijo v tem stoletju

Pridelek breskev in nektarin lani najslabši v zadnjih tridesetih letih

Kot povedo na KGZS, so se lani srečevali z izredno pestrim vremenskim dogajanjem, kar je vplivalo zlasti na manjše pridelke sadja, krompirja, oljne ogrščice in koruze. Po začasnih podatkih SURS so v povprečju pridelali za 15 odstotkov manj zgodnjega krompirja kot v 2020 in za 27 odstotkov manj poznega krompirja. Koruze za zrnje je bilo za približno 12 odstotkov manj, koruze za silažo pa za 22 odstotkov manj kot v 2020. Pridelek oljne ogrščice je bil manjši za 19 odstotkov.

Spomladanska pozeba v letu 2021 je vzela velik del letine sadja, pravijo na KGZS. Pridelovalci marelic so obrali le 13 odstotkov letine 2020, češenj pa le 9 odstotkov. Jagod je bilo 34 odstotkov manj od povprečja zadnjih desetih let. "Pridelek breskev in nektarin v intenzivnih sadovnjakih naj bi bil v 2021 po statističnih podatkih o pričakovanih pridelkih najslabši v zadnjih tridesetih letih, pridelek ameriških borovnic pa naj bi bil za okoli polovico manjši od leta 2020. Manjši so bili tudi pridelki hmelja, sladkorne pese in oljnih buč. Slabše so obrodile tudi sorte grozdja za pridelavo tako belega kot rdečega vina. Sorte za pridelavo belega vina so obrodile za 16 odstotkov slabše, sorte za pridelavo rdečega vina pa za 22 odstotkov," pojasnjujejo na KGZS.

V registru kmetijskih gospodarstev je tudi 15.506 hektarjev vinogradov. Podatkov o površinah, pokritih z mrežami proti toči, za vinograde ne beležijo.

Foto: TIC Brda Goriška Brda Svoj pridelek lahko kmetje zavarujejo, a ...

V skladu z Zakonom o posledicah naravnih nesreč (ZOPNN) se lahko sredstva za odpravo posledic škode v kmetijstvu zaradi neugodnih vremenskih razmer izplača, če je ocena neposredne škode v kmetijstvu na vseh kmetijskih pridelkih, pri katerih ocena neposredne škode presega 30 odstotkov običajne letne kmetijske proizvodnje, večja od 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna, pojasnjujejo na KGZS. Ministrstvo v ta namen predloži vladi v obravnavo oceno neposredne škode v kmetijstvu najpozneje v dveh mesecih po običajnem spravilu letine prizadetih pridelkov.

Na podlagi ZOPPN vlada zagotovi proračunska sredstva in sprejme program o odpravi posledic škode, s katerim določi ukrepe za odpravo posledic in višino sredstev.

Od leta 2003 do 2021 je bilo naravnih nesreč, za katere so bile izdelana ocene škode in pripravljen program odprave posledic naravnih nesreč v skladu z zakonodajo, 17.

Pozivajo k izvajanju preventivnih ukrepov

A kmetje na izplačila čakajo približno eno leto, kar lahko njihovo proizvodnjo precej prizadene, zato ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) poziva predvsem k izvajanju preventivnih ukrepov, kot so na primer namakanje, oroševanje, postavitev rastlinjakov in plastenjakov ter protitočnih mrež, s katerimi kmetijska gospodarstva preprečijo ali vsaj zmanjšajo škodo zaradi naravnih nesreč.

Ministrstvo je v okviru izvajanja ukrepov programa razvoja podeželja za obdobje od leta 2014 do 2020 podprlo 691 naložb v namakalno opremo v skupni višini 6,44 milijona evrov nepovratnih sredstev ter 24 naložb v izgradnjo in posodobitev velikih namakalnih sistemov v skupni vrednosti 17,77 milijona evrov nepovratnih sredstev.

Foto: Profimedia Toča Med upravičene do sofinanciranja spadajo tudi naložbe, namenjene prilagoditvi kmetijskih gospodarstev na podnebne spremembe, kot na primer nakup in postavitev mrež proti toči, naložbe v zaščitene prostore (rastlinjake) s pripadajočo opremo, naložbe v individualne namakalne sisteme na kmetijskih gospodarstvih ter nakup in postavitev namakalne opreme, ki je lahko samostojna naložba, ter nakup specialne kmetijske mehanizacije, ki ima pozitiven vpliv na okolje. "Za namakalno opremo (npr. bobnasti namakalniki) ter opremo, ki je namenjena proti slanski zaščiti (npr. ventilatorji, peči, ipd.) in ima značaj kmetijske mehanizacije, ne veljajo določbe glede racionalne rabe kmetijske mehanizacije in je lahko samostojna naložba," poudarjajo na MKGP. V okviru izvajanja Programa razvoja podeželja 2007 – 2013 in 2014 – 2020 je bilo skupaj podprtih 812 naložb v mreže proti toči v skupni višini 8,78 milijona evrov nepovratnih sredstev ter 217 naložb v rastlinjake v skupni višini 6,27 milijona evrov nepovratnih sredstev.

Po podatkih ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je vseh intenzivnih sadovnjakov v Sloveniji 4.135 hektarjev, od tega je 1.249 hektarjev pokritih z mrežo. Mreže proti toči se, tudi iz tehničnih razlogov, ne postavljajo na vseh sadnih vrstah – denimo na orehih, kostanjih, leskah, oljčnikih. V sadjarstvu se je delež nasadov jablan, pokritih s protitočnimi mrežami, povišal na 50 odstotkov, pokritost površin vseh sadnih vrst pa znaša 30 odstotkov.

Sofinancirajo tudi zavarovanje

Se pa na ministrstvu zavedajo, da preventivnih ukrepov ni mogoče izvajati na vseh površinah, prav tako se lahko zgodi, da preventivni ukrepi posledice škode le omilijo, ne morejo pa jih v celoti preprečiti. Zato spodbujajo kmete tudi k zavarovanju kmetijske proizvodnje, ki je po njihovi oceni eden pomembnejših elementov za ublažitev posledic škode. Zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje MKGP tudi sofinancira, in sicer za zavarovanje posevkov, nasadov in plodov, pred nevarnostjo toče, požara, udara strele, pozebe, poplave in viharja v višini 55 odstotkov obračunane zavarovalne premije.

Poleg tega MKGP sofinancira tudi zavarovalne premije za zavarovanje škode na proizvodnih sredstvih trajnih nasadov ter materialno škodo na konstrukcijah in kritinah rastlinjakov, konstrukcijah (žičnicah) hmeljišč ter konstrukcijah in mrežah proti toči v intenzivnih sadovnjakih in vinogradih. Višina sofinanciranja zavarovalne premije za materialno škodo na sredstvih prav tako znaša 55 odstotkov obračunane zavarovalne premije. Za sofinanciranje zavarovalnih premij lahko kmetijsko gospodarstvo uveljavlja še druge pomoči, denimo sofinanciranje iz občinskih sredstev, a sredstva skupaj ne smejo presegati 65 odstotkov stroškov zavarovalne premije.

Spodbujali bodo naložbe v blaženje vplivov podnebnih sprememb

Sicer pa ministrstvo načrtuje različne naložbene ukrepe za prilagoditev kmetijstva na podnebne spremembe ter blaženje njihovih vplivov v okviru naslednjega programskega obdobja. Podpora bo usmerjena tako na področje živinoreje kakor tudi na področje rastlinske pridelave.

Kot pojasnjujejo, bodo v živinoreji spodbujali naložbe v hlevsko opremo, ki je namenjena zmanjšanju vročinskega stresa (npr. pršila, ventilacija), rejo avtohtonih pasem živali ter naložbe v zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in metana (npr. bioplinske naprave na živinorejskih kmetijah, ureditev skladiščnih kapacitete za živinska gnojila, stroji za direktno aplikacijo živinskih gnojil v tla).

Pri rastlinski pridelavi pa bodo spodbujali naložbe v ureditev trajnih nasadov s sajenjem avtohtonih vrst rastlin, ki so tolerantne na bolezni oziroma škodljivce, pozebo oziroma sušo, spodbujali pa bodo tudi naložbe v postavitev ekstenzivnih oziroma travniških sadovnjakov, ureditev mejic in suhozidov, postavitev mrež proti toči ter ureditev namakalnih sistemov.

Foto: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sadje, ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Gre za dolgoročne, zahtevne spremembe

Na KGZS poudarjajo, da so pri rastlinski pridelavi prilagoditve usmerjene predvsem v ohranjanje oziroma povečanje organske snovi v tleh ter vključevanje odpornejših kultur in sort v kolobar. "Pomembni ukrepi so tudi stalna ozelenitev kmetijskih površin čez celo leto, spremembe setvenih rokov (zgodnejša setev), dosledno zatiranje plevelov, plitva obdelava tal, senčenje, optimalna prehrana rastlin, pridelava v zavarovanih prostorih, protitočne mreže in seveda namakanje ter oroševanje," dodajajo. Opažajo, da kmetje že več let bolj ali manj uspešno uvajajo omenjene ukrepe, "vendar gre tu v glavnem za dolgoročne spremembe, med katerimi so nekatere tako postopkovno kot investicijsko precej zahtevne".

Podnebne spremembe in naravne ujme vplivajo tudi na podražitve prehrambnih izdelkov

Na Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij opažajo, da na podražitve prehrambnih izdelkov poleg drugih dejavnikov, kot so geopolitične napetosti in trgovinske ovire, vplivajo tudi podnebne spremembe in vse pogostejše naravne ujme (pozebe, poplave, toče), ki vplivajo na celotne svetovne in domače letine pridelave.

Poleg tega pa je, tako direktorica dr. Tatjana Zagorc, na kmetijstvo in pridelavo hrane močno vplivala tudi epidemija covida-19, "predvsem glede sprememb na trgu ter navad potrošnika". Kmetijska podjetja sicer poslovno sodelujejo z več kot 3.500 kooperanti, zato je dobro sodelovanje in kakovostna surovina za pridelavo hrane ključnega pomena, poudarja.

"Kriza, ki jo doživljamo, je pokazala tudi na težave, ki se pojavljajo v Sloveniji glede organiziranja in dolgoročnega sodelovanja. Pokazalo se je, da so prednost imeli tisti, ki imajo dolgoročno urejene pogodbene odnose, ki zagotavljajo večjo predvidljivost in stabilnost." 

Dr. Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij na Gospodarski zbornici Slovenije

Kmetijska in živilska industrija potrebuje kakovostno domačo surovino in slovenskega kmeta, trdi sogovornica, zato se bodo še naprej trudili krepiti verigo, se razvijati, spodbujati inovativnost ter slediti ciljem krožnega gospodarstva in digitalizacije, ki zagotavljajo večjo konkurenčnost celotnega sektorja. "Slovenska proizvodnja hrane potrebuje tudi promocijo in slovenskega potrošnika, ki bo verjel v lokalno pridelavo hrane, njeno kakovost, da bo po njej povpraševal na trgovski polici, z vedenjem, da s tem ohranja delovna mesta, kmetijstvo, poseljeno in obdelano podeželje in celotno prehransko verigo," sklene sogovornica.

nina.sprohar@styria-media.si