Lepo 62 kvadratnih metrov veliko stanovanje v središču mesta, prenovljeno pred nekaj leti, se oddaja za 400 evrov z vključenimi vsemi stroški, tudi ogrevanjem. Za primerjavo, nekaj manjše stanovanje za Bežigradom se na bolhi oddaja za 650 evrov plus stroški.
Prvi hip razen cene ni bilo nič sumljivega, pomislil sem, da nekdo, morda obstoječi najemnik, od več najemnikov pobere varščino, jim da kopije ključev in nato izgine. Napisal sem torej sporočilo, da me stanovanje zanima in kdaj bi ga lahko prišel pogledat.
Odgovorila je, kot se je predstavila, Sandra Grahek, ki je napisala, da je delala v Ljubljani, zdaj pa se je preselila nazaj na Poljsko. Stanovanje naj bi kupila leta 2015. Novo presenečenje: varščina ni potrebna, zanimalo jo je le, koliko ljudi bo živelo v stanovanju, priložila pa je tudi kup slik stanovanja in okolice, celo bližnjega otroškega igrišča. Je pa poudarila, da bi moral najem urediti prek spletne strani HomeAway, saj je ni v Sloveniji.
Najprej je treba nakazati 400 evrov
Odgovoril sem, da bi si želel stanovanje ogledati, a v njenem novem sporočilu znova nič o ogledu, pač pa zahteva, da pošljem ime, podatke in kopijo osebne izkaznice ali potnega lista, da bo lahko uredila postopek najema, ko bi Homeaway nakazal prvo najemnino 400 evrov, pa bi mi poslala ključe ali prišla v Ljubljano. Da bi bilo vse skupaj bolj verodostojno, mi je poslala še kopijo osebne izkaznice in potnega lista.
Zdaj mi je postalo jasno, v katerem grmu tiči zajec. Sandri oziroma prevarantu, ki ji je ukradel identiteto, sem napisal, da bi želel stanovanje pred najemom videti, odgovor pa je bil, da ima z ogledi grozne izkušnje, da ljudje pridejo in rezervirajo stanovanje, pa večina nima denarja za najemnino. Poudarila še, da je depozit stoodstotno vračljiv.
A v resnici je možnost, da bi v primeru nakazila najemnine za lažno stanovanje dobili denar nazaj, je izredno majhna. "V večini primerov teh goljufij se denar nakazuje preko plačilnih sistemov, ki ne omogočajo sledenja denarja. Tudi nakazilo na bančni račun ni varno, saj gre vedno za bančni račun denarne mule, ki denar takoj po prejemu posreduje naprej, s tem pa se sled za njim zelo hitro izgubi," je povedal Tadej Hren iz slovenskega nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT.
Adijo denar, kaj pa ukradena identiteta
Ker nisem želel, da naslednji potencialni najemnik dobi kopijo moje osebne izkaznice, se je tukaj najino dopisovanje s Sandro končalo. Zelo verjetno bi, če bi nepridipravom poslal kopijo svojih dokumentov, postal najemodajalec za naslednje lažno stanovanje, s tem pa vpleten v kaznivo dejanje. Kaj lahko storijo tisti, ki bi kopijo dokumentov poslali?
"Preklic osebnega dokumenta je v takih primerih sicer možno narediti, vendar pa s tem goljufom ne moremo preprečiti, da bi ukradli našo identiteto in v našem imenu izvajali nove goljufije. Zato nekatere žrtve goljufijo preventivno prijavo tudi na policiji, če bi se zaradi kraje njihove identitete morda kdaj v prihodnosti znašle v kazenski preiskavi," nam je pojasnil Hren.
Pojavljajo se že pet let
Na SI-Certu pravijo, da trenutno ne beležijo povečanega števila goljufivih oglasov, so pa lažni oglasi za najem stanovanja pri nas stalnica že vsaj zadnjih pet let.
Fotografije stanovanja, ki so bile objavljene v oglasu, je v eni od Facebook skupin uporabnik prepoznal in zapisal, da so to fotografije stanovanja, ki ga njegova prijateljica oddaja prej Airbnb
Uporabnikom svetujejo, naj jih ne zavede ugodna ponudba. "Tako kot v vseh drugih primerih spletnih goljufi tudi tu velja preprosto pravilo: Ponudba tipa predobro, da bi bilo res, je vedno znak za alarm. Take oglase je vedno potrebno natančno preveriti, v primerih goljufij se lahko hitro najde znake, ki kažejo na prevaro: oglas ni bil oddan iz Slovenije, oddal ga je uporabnik, ki se je ravnokar registriral na portalu, fotografije stanovanja se pojavljajo tudi na spletnih oglasnikih v drugih državah in podobno," je povedal Hren.
V konkretnem primeru je kazalo, kot da je lažni oglas objavil uporabnik, ki je že dolgo registriran na portalu in ima objavljenih tudi več drugih oglasov. Je pa res, da je bil lažen oglas še isti dan odstranjen, a se je kmalu znova pojavil, kazalo pa je, da ga je objavil drug uporabnik.
Na dan deaktivirajo približno deset oglasov
"Glede na to, da je na bolha.com trenutno aktivnih okrog milijon malih oglasov, beležimo sorazmerno majhno število poskusov goljufij. Dnevno deaktiviramo okrog deset oglasov," so nam povedali na Bolhi in dodali, da zaposleni v oddelku Skrb za uporabnike opažajo, da uporabniki že dobro prepoznajo sumljive poskuse prodaje jih obvestijo o sumu goljufivega prodajalca oziroma uporabnika.
Alarm še pri slovenščini in nakazilih denarja
Uporabnikom podobno kot na SI-Cert svetujejo, naj bodo pozorni na "ponudbe, ki so predobre, da bi bile resnične, izrazito prenizke cene za predmet ali storitev, ki se oglašuje, prodajalci, ki ne želijo komunicirati drugače kot po elektronski pošti in s kupcem ne želijo imeti osebnega stika, prodajalci, ki trdijo, da so v tujini in naj jim kupci nakažejo denar na njihov transakcijski račun. Prav tako svetujemo, da so kupci pozorni na oglase, v katerih se uporablja nerodna slovenščina, ki nakazuje na uporabo spletnih prevajalskih orodij, prodajalci pa na kupce iz tujine, ki jim za prodajani predmet ponujajo več denarja, kot so ga zahtevali v oglasu in plačilo dokazujejo s ponarejenimi potrdili o nakazilu denarja".
Če pride do prevare, se morajo uporabniki obrniti na pristojne organe. Na bolha.com deaktivirajo sumljive oglase, podatke o prodajalcu pa lahko posredujejo le pristojnim organom. Na leto od njih dobijo nekaj deset poizvedb.
janez.zalaznik@zurnal24.si