Čeprav Slovenija razpolaga z razvito mrežo javnih vrtcev s kakovostnimi programi, je včasih prostora za sprejem vseh otrok, ki bi potrebovali varstvo, premalo. V preteklosti so staršem na pomoč priskočili babice in dedki, danes pa so ti pogosto še v službah ali tudi na tretjih univerzah. Vedno več družin zato pomoč za občasno ali stalno varstvo poišče pri varuškah.
Če je v tujini že dlje časa nekaj povsem običajnega, da gredo varuške po otroka v vrtec ali ga recimo peljejo na dejavnosti, je v Sloveniji tovrstna dejavnost šele v povojih. To področje pri nas sistemsko ni urejeno, zato poklic varuške sodi med neformalne oblike varstva, kar povzroča težave na področju plačila.
V javnosti je prisotna zmotna predstava, da se za varuške odločajo zgolj premožnejši posamezniki, kar pa ustanoviteljica Akademije za varuške Nika Kajnih hitro ovrže: "Počasi se vzpostavlja zavedanje in marsikdo se obrne na nas s povpraševanjem za najem varuške. Dandanes je namreč izjemno težko uskladiti poslovno in družinsko življenje. Družine pogosto ne živijo več v bližini starih staršev, ki so poleg tega pogosto še vedno zaposleni. Po drugi strani pa drži, da se v Sloveniji družine redko odločajo za polno zaposlitev varušk. Nenazadnje pa je lahko organizirano varstvo otrok pomeni tudi skrb zase, saj staršem omogoča, da se v prostem času vsaj za nekaj časa razbremenijo in lahko uživajo sami."
V preteklosti je sogovornica izvedla raziskavo med 400 družinami. Rezultati so pokazali, da jih je med njimi zgolj 13 % že imelo izkušnjo z varuškami, polovica pa si je to želela, a niso vedeli, kje in kako se tega sploh lotiti. Številni izmed njih so bili do tega nezaupljivi, ali pa so se bali, kako se bo na to odzvala okolica. Tako na osnovi izkušenj meni Kajnihova, ki se z varstvom otrok in posredovanjem varušk ukvarja že okoli deset let.
V tem času je ugotovila, da so dobre varuške hitro zasedene, saj številne med njimi težijo k redni zaposlitvi. Posledično imajo starši lahko kar precej težav z iskanjem ustrezne osebe za varstvo njihovih otrok. Številni tudi prisegajo na priporočila svojih znancev. Prav s tem namenom so v lanskem letu s sodelavkami ustanovile prvo tovrstno akademijo v Sloveniji. Na ta način želijo ločiti profesionalne varuške, ki se za delo z otroki izobražujejo in sledijo aktualnim smernicam vzgoje, ter tiste, ki otroke varujejo zgolj ljubiteljsko.
"Dobra varuška ne pomeni nujno, da ima veliko izkušenj"
Sogovornica izpostavi, da bi poklic varuške v teoriji lahko opravljal vsak, ki ga veseli delo z otroki, a se pri tem ne sme pozabiti, da so izredno pomembne vse izkušnje, znanje in talenti, ki jih oseba ima. "Zdi se, da bi se včasih s tem delom rad ukvarjal vsak, a le za pet minut. Urna postavka je boljša kot velja za druga področja, zato je na spletnih portalih veliko neresnih kandidatov. S tega vidika je ponudbe navidez veliko, primernih kandidatov pa je v resnici precej manj," razlaga sogovornica.
Sogovornica staršem priporoča, da si za izbiro varuške vzamejo dovolj časa, tako v procesu iskanja kot tudi uvajanja. "Za dobro varuško ni nujno, da ima veliko izkušenj, saj jo lahko starši tekom uvajanja ogromno naučimo. Zato staršem svetujem, naj si vzamejo čas za krajše uvajanje, recimo takšnega, kot je značilen ob vstopu v javni vrtec. Na ta način se drug z drugim bolje spoznamo in varuško uvedemo v naš sistem. Prav tako je priporočljivo preverjanje priporočil s strani preteklih delodajalcev. Ob tem je ključnega pomena, da se z varuško osebnostno ujamemo, z njo delimo podobne vrednote ter smo pozorni na to, kako steče komunikacija med njo in otrokom. Univerzalnega odgovora na vprašanje, kaj je definicija dobre varuške, torej po mojem mnenju ni," pove.
Doda še, da morajo biti starši vselej pozorni na morebitno spremembo vedenja oziroma spanja pri otroku, ki je lahko dober pokazatelj določenih zlorab s strani varušk. Takšnih primerov v Sloveniji sicer ne pozna, kljub temu pa previdnost ni nikoli odveč. "Če otrok pove ali nam razkrije, kaj se dogaja, ko nas ni, moramo njegove besede vzeti resno in situacijo preveriti," je nedvoumna Kajnihova.
Sogovornica je za naš starševski portal zaupala tudi, kakšne so cene varušk v Sloveniji. Cene preverite TUKAJ.
Zakon med drugim določa, da se za osebno dopolnilno delo šteje tudi, kadar posameznik sam opravlja dela pomoči v gospodinjstvu, njim podobna dela, ali opravlja druga manjša dela, pod pogojem, da posebni predpisi ne določajo drugače, in da so ta dela določena v podzakonskem aktu. Mednje se šteje tudi občasno varstvo otrok.
Ob tem na ministrstvu še pojasnjujejo, da je za opravljanje tovrstnih del postavljen še en pogoj, in sicer, da drugi oz. posebni predpisi ne določajo drugače. "Osebno dopolnilno delo je v ZPDZC-1 opredeljeno kot izjema od dela na črno in je omejeno tako v obsegu oziroma pogostosti opravljanja kot tudi v višini prihodka. V okviru osebnega dopolnilnega dela je dopustno opravljati le občasno in ne redno delo varstva otrok, saj so lahko v nasprotnem primeru podani elementi delovnega razmerja. V tem primeru bi morala namreč biti sklenjena pogodba o zaposlitvi," so jasni na MDDSZ.
dezurni@styria-media.si
Za varuško rabiš denar. Tukaj se pa piše, kakor, da si jo vsak privošči.
Država vas ima že tako za sužnje,vi pa še delate nove sužnje,da bodo uni v parlamentu fino uživali
Vsi bodo na koncu samo še orodje večjih korporacij in ne bodo imeli časa imeti družino, vse s ciljem zmanjšanja …