Kaj je bil zadnji povod, da ste na koncu iz Zaresa zares izstopili? Kaj je bila tista pika na i?
To je bilo pri meni že dlje časa prisotno, pravzaprav že od decembra, ko sem odstopila kot vodja poslanske skupine. Pričakovala sem, da se bo v stranki vzpostavilo več dinamike, da se bo glede na stvari, ki se dogajajo Zaresu, vendarle naredil kakšen notranji premislek, kakšna sprememba, predvsem kar se tiče vodstva stranke, našega predsednika. Tega ni bilo. Nasploh sem čutila, da me politika vse bolj utesnjuje. Razmišljam drugače, to pa v nobeni stranki ni zaželeno …

Je bil sistem v Zaresu torej podoben kot v SDS-u?
Ne bi rekla. Način dela v stranki je na videz zelo demokratičen. Golobič je bil sprva izjemno toleranten, odprt za razlike, znal je prisluhniti, so pa sčasoma stopile v ospredje teme, kjer pa "razumevanja" za razlike ni bilo. Predvsem se mi je zdelo, da na politični sceni stranka ni več relevantna, ker je njen predsednik popolnoma izgubil zaupanje ljudi.

Kakšna so bila konkretna nesoglasja z Gregorjem Golobičem, kje niste prišli skupaj?
Predvsem se mi je zdelo, da enostavno ne more več relevantno nastopati v javnosti, da ga javnost ne sprejema, da so se tudi dobre stvari, ki smo jih predlagali, utopile v zamerah ljudi do dvoličnosti, ki so mu jo očitali. Češ, govorili ste o novi politiki, delali pa drugače. Utopili smo se v majhnih stvareh, v igricah in kompromisih znotraj koalicije. Mislim pa tudi, da se je veliko stvari dogajalo v ozadju, predvsem pri obvladovanju bančništva, gospodarstva ... Zdi se mi, da nismo vedno potegnili pravih potez.

Ste lahko o teh igricah in zakulisnem dogajanju bolj konkretni?
(dolg premislek) Ne vem, na kaj mislite …

V energetiki je Zares igral svojo vlogo ...
Mislim, da so nekateri posamezniki stranko izrabili za določene interese. To me je motilo, stranka je stopila na limanice nekaterih posameznikov. Preveč smo se vpletli na način, ki ni prinesel nikakršnih koristi. Mislim, da je tu leglo spora, ki je bil latenten, znotraj te vlade. Ta vlada ni bila nikoli ekipa. Na strateške zadeve so imeli popolnoma različne poglede. Denimo glede TEŠ, da je treba blok 6 graditi transparentno, kdo se s tem ne bi strinjal. A to ni bil edini argument za nasprotovanje temu projektu. Stvari so šle predaleč pri lobističnih igrah na področju energetike, ki je redek segment družbe, ki ima še veliko denarja in investicij. Tukaj seveda stranka slej ko prej stopi na spolzek teren.

Trn v peti vam je bil Janez Kopač (direktor direktorata za energetiko), medtem ko ste Uroša Rotnika (bivšega direktorja TEŠ) edini iz vaše stranke podprli.
Bilo je še nekaj posameznikov, uglednih članov stranke, ki so zaradi tega izstopili. Tudi Kopač je vedel, da je investicija v takšni fazi, da poti nazaj ni več. Še zmeraj mislim, da je bil obračun z Rotnikom škodljiv za to investicijo. Zaradi TEŠ je nastal tudi spor z Lahovnikom, ki ga mnogi na začetku nismo razumeli. Posamezniki, ki jih danes ni več v stranki, so me opozarjali, da tam počnemo neke čudne stvari. Tukaj se je stranka  izjemno negativno promovirala.

Ste čutili pritiske teh lobijev? Kdo je pritiskal na Lahovnika, Kopača, Radićevo, Golobiča? Vsi so bili vpleteni in vsak po svoje …
Nekateri so se z energetiko ukvarjali že prej. Najbrž so imeli iz preteklosti veliko povezav. Takrat je del teh ljudi prišel v stranko in njeno bližino, hitro smo se začeli vpletati in veste, da je boj za pogačo, ki se nabira v energetiki, hud. Zares si je želel prikrojiti energetiko po svoji podobi in trčil na močne interese tudi v največji koalicijski partnerici.

Saj to se je videlo iz aviona …
Ja, videli ste tisti, ki malo več veste. Vzpostavil se je en nov lobi. Prišlo je do razkola med SD in Zaresom. Mi smo si bili pri ideoloških temah, človekovih pravicah zelo blizu. Katerokoli temo bi odprli – družinski zakonik, socialne teme … Ampak ko smo prišli na polje gospodarstva, nekateri ljudje še danes ne morejo sedeti niti za isto mizo.

Kdo je vodil ministrstvo za gospodarstvo in ta projekt? Ga je vodila Radićeva ali Golobič?
(dolg premislek) Po tem, ko je Lahovnik šel?

Ja.
Jaz mislim, da ga je več ali manj usmerjal Golobič, prav gotovo, in da Radićeva v tem ni bila avtonomna. Z veseljem je sodelovala in podpirala tisto, kar so se dogovorili skupaj.

Zakaj ste si premislili, ko so iz omare popadali … Ultra, študentski boni, Urbana …  in niste izstopili iz stranke, ampak ste le odstopili kot vodja poslanske skupine?
Golobiču sem že takrat nedvoumno povedala, da je nemogoče ostati lastniško povezan s podjetjem (četudi z zakonsko dovoljenim deležem), ki kakorkoli sodeluje z državo in njenimi podjetji, ob tem pa ohraniti v javnosti podobo, da nimaš nobenega vpliva na odločitve. A je vztrajal, iz principa. Za to je plačal visoko ceno, ne le on, tudi stranka. V bistvu sem v določenem trenutku jasno pokazala, da se s tem ne strinjam, in nehala sodelovati s stranko. Pričakovala sem, da se bo znotraj stranke, v katero smo vložili ogromno pozitivne energije in je v njej še vedno veliko krasnih, sposobnih ljudi, nekaj spremenilo. Ta stranka je bila veliko upanje v očeh slovenske javnosti.

Uničilo jo je samo to?
Neka kombinacija, jasno. Afera Ultra je bila ubijalska za stranko, ker sta v Sloveniji predsednik stranke in stranka eno in ne gre drugače.

Zakaj je svet stranke podprl Golobiča po aferi Ultra?
Ni bilo pravega poguma za korenitejše spremembe, tudi kadrovske. Golobič je bil tudi v vladi, tako da enostavno ni …

Bi se takrat dalo stranko še rešiti?
Da. Afero Ultra smo podcenjevali. Stranka bi definitivno, če bi prišlo do hitrejše reakcije, notranjega očiščenja, drugačnih poudarkov pri njenem delu, ostala relevantni politični faktor. Če bi takrat Golobič odstopil, bi to javnost ocenila kot moralno dejanje. Tudi sama sem sprva ocenila, da to ni potrebno, kasneje pa ugotovila, da smo postali vsi skupaj ujetniki tega stanja.

Ste kot poslanka kdaj občutili pritisk, da morate pri kakšni stvari kaj podpreti ali ne podpreti, ker je kateri od ministrov Zaresa izsiljeval Pahorja? Ta koalicija je delovala na način, da je vsak izsiljeval vsakogar. Ste poslanci to občutili?
To se čuti tudi na poslanskem nivoju, čeprav ne morem reči, da bi neposredno izvajal pritisk. Vedeli smo za ozadja, kaj se med njimi dogaja, vedeli smo, da so v konfliktu, latentno, na strateških stvareh. In so se sklepale različne koalicije, enkrat z eno kombinacijo, drugič z drugo, na bankah, pri upravljanju državnega premoženja, na proračunskih poudarkih, na varčevalnih ukrepih. Čeprav moram reči, da kar se moje bivše poslanske skupine tiče, smo lahko delovali avtonomno. Skoraj nikoli nismo glasovali enotno. Vedno je kdo rekel – ne, jaz pa tega ne morem, ne bom. Se mi zdi, da je bilo tega "upora" v poslanski skupini veliko in da ni bila zvesta izvrševalka navodil in želja, ki jih je imela centrala.

Torej navodila ste dobivali?
Ne navodila, saj to se čuti, se ve …

Do trka med poslanci je prihajalo predvsem pri sporu glede Agencije za upravljanje kapitalskih naložb. Med Radićevo in Dagmar Komarjevo?
AUKN je kot upravljavec državnega premoženja neko polje, kjer bi si vsi želeli imeti ključno besedo. In ker ta vlada tudi nima pravega liderja, ki bi znal reči, kaj je usmeritev, in na to vezati odločitve, so delali na majhnih parcialnih zgodbah. In predsednik vlade je te konflikte samo pospravil pod preprogo. On ni avtoriteta, kot je bil Janša pri desni vladi. Ker če je Janša tako rekel, je tako tudi bilo in nihče nikoli ni oporekal. V tej vladi je bilo … pač … vsak je vlekel na svojo stran, za svoj lobi, za svoj interes, kot je sam mislil, da je najbolj prav …

Ali je Zares izšel iz koalicije prepozno ali mogoče celo prezgodaj pri uresničevanju nekih interesov? Je bil odhod planiran, nenaden?
Odhod je bil v zraku zelo dolgo, že od lanske jeseni se je govorilo, kdaj izstopiti, kako iti, pri kateri zgodbi, pri kateri vsebini reči, zdaj je pa tega dovolj. Spoznanje Zaresa, da predsednik vlade ne obvladuje situacije, je bilo na nek način zanimivo. Najbrž se je dolgo časa upalo, da bo Pahor malo bolj vodljiv. Potem pa je delal marsikaj zelo po svoje, predvsem pa ni razreševal stvari, ni odločal. V nobeni stvari nismo zares odločili. Pogrešala sem koalicijski vrh, ko se pove različna mnenja, nato pa se naredi zaključke. Mi smo prišli, vsak je svoje povedal, Pahor pa je rekel hvala lepa za vaša različna mnenja in je šel na tiskovno konferenco, pri čemer pa ni sprejel nobene odločitve. Ta anarhično liberalen način vodenja je za trenutne razmere popolnoma neprimeren. Tako ne moreš voditi niti krajevne skupnosti. Mislim, da je Pahor mislil, da bodo različni ljudje kvaliteta te vlade, ampak jih enostavno ne obvlada. Bodimo iskreni – ko smo imenovali vlado, so se meni zdeli skoraj sanjsko moštvo, vsak relativno relevanten na svojem področju ... Mislil je, da bodo en drugega dopolnjevali, oni so pa en drugega raztrgali.

Je Zares zdaj v političnem smislu umrl, je z njim konec? Bi preživel, če bi ostal v vladi?
Mislim, da je bilo v tem trenutku ostati v vladi ali ne za Zares irelevantno. Odhod je padel v čas, ko se je ogromno govorilo o predčasnih volitvah in stanju v vladi. Ne bi rada rekla, da želim svoji bivši stranki karkoli slabega, ampak žal, realnost bo kruta …

Kakšno prihodnost ima Golobič?
Ne vem, kaj bodo naredili. Če bo nekaj več časa, da predčasne volitve ne bodo prehitro, potem stranka ima še nekaj možnosti, da nekaj spremeni, vendar taka sprememba bo spet prepozna za volilno telo, če bodo te volitve konec jeseni …

Razmišljate o kakšni drugi opciji, vas je novačila kakšna tretja opcija?
Marsikaj se dogaja, a ne, v tem trenutku ne. Po vseh teh izkušnjah moram reči, da v strankarski politiki, kot je trenutno v Sloveniji, zame ni prostora. Zato sem se raje umaknila.

Bi se pridružili Mateju Lahovniku, če bi ustanovil stranko?
Je ne bo, kolikor ga poznam.

Je lahko Zoran Janković rešitelj levice?
Mislim, da samo ena oseba ne bo prinesla rešitve. Janković je izredno učinkovit in kar se tiče organizacije, animiranja sodelavcev, vodenja projektov, nadzora, kapo dol … Ima pa tudi Janković svojo preteklost, zaradi katere mu lahko tisti, ki jim bo kamen spotike, zelo škodujejo.

Se čutite sokrivo za nizek ugled politike v Sloveniji?
Absolutno se počutim sokrivo, saj sem bila dolgo v politiki. Počutim pa se tudi olajšano, ker sem zdaj dovolj jasno pokazala, s kakšno politiko se ne strinjam. To ni samo politika v stranki Zares. Daleč od tega. Niso bili povodi samo to, kar se je dogajalo v stranki Zares, ampak tudi to, kar se je dogajalo na politični sceni, način, kako v Sloveniji politika deluje. To se mi je zagabilo. Nisem več hotela biti zraven, ker nisem našla načina, kako karkoli spremeniti.

Ste slišali za namigovanja, ki prihajajo predvsem iz vrst SD, da naj bi Danilo Türk iz ozadja vodil Zares?
Najbrž zato, ker je tudi on precej odkrito kritiziral Pahorja. So pa bila mnoga stališča Zaresa in predsednika Turka zelo podobna.

Kdo bi se še moral umakniti iz slovenske politike?
Pravzaprav vse najbolj pomembne in največje stranke … Vse pove to, da se 50 odstotkov ljudi ne more poistovetiti z nobeno stranko. Ti ljudje bodo volitve, če ne bo nekaj novega, bojkotirali.

Ali ni strahu, da bi se zdaj ta tretja opcija preveč razdrobila, da bomo imeli 15 novih … In z nobenim ne bo nič?
Ja, to se je dogajalo na lokalnem nivoju z listami in njihovo razdrobljenostjo. V svet pride samo po en svetnik posamezne liste, ker nihče več ne more z nikomer delati. To je seveda zelo nevarno. Zato sem bila proti predčasnim volitvam, da bi bilo malo več časa, za močno novo stranko, pred katero vsi trepetajo.

Kje se vi vidite?
Trenutno zunaj politike.