Civilna družba opozarja na kršitve volilne pravice

V Inštitutu 8. marec že več dni opozarjajo na kršitve, ki se dogajajo v predvolilnem obdobju. Brez volilne pravice bi namreč lahko ostalo več tisoč ljudi. Izpostavili so problematiko pravočasnosti dostave volilnega gradiva v tujino in zaplete z omogočanjem glasovanja na veleposlaništvu v Moskvi. Opozarjajo tudi, da bo okuženim s covidom in nekaterim invalidom ter ljudem, ki se na volišču ne morejo zglasiti osebno, odvzeta volilna pravica.

Na Inštitut so se obrnili v tujini živeči Slovenci, ki nekaj dni pred volitvami svojih glasovnic še niso prejeli, saj jih skrbi, da njihove glasovnice ne bodo pravočasno prispele nazaj v Slovenijo. Svojega glasu na volitvah ne bodo mogli oddati tudi državljani, ki bodo po današnjem dnevu zboleli za covidom, saj se izteka rok za prijavo za glasovanje na domu. Po pojasnilih Državne volilne komisije (DVK) zakonodaja druge rešitve ne omogoča.

Na DVK so sicer za te volivce priporočili uro, kdaj naj pridejo na volišča, kot so se tega poslužili na volitvah v Nemčiji, Franciji in na Portugalskem. Tej rešitvi so nasprotovali ministrstvo za zdravje, vladna svetovalna skupina za covid-19 in NIJZ. ''Dovolj je bilo časa, da bi se volitve organizirale tako, da ne bi bila izključena nobena skupina volivcev. V tujini je bilo to mogoče. Zaradi teh zapletov lahko sklepamo, da je početje DVK morda namerno,'' menijo v Inštitutu.

Po besedah predsednika DVK Petra Goloba težave pri pošiljanju glasovnic v tujino povzroča zakonodaja, ki določa "neživljenjske" roke. Zaradi tega si bodo tudi v prihodnje prizadevali in apelirali na ministrstvo za javno upravo, da vsaj v tem delu razmisli o spremembi zakona o volitvah v DZ.

Še danes možna prijava za nekatere oblike glasovanja

Še danes se za posebno obliko glasovanja lahko prijavijo volivci, ki bodo na volilno nedeljo želeli glas oddati zunaj kraja stalnega prebivališča, na t. i. voliščih omnia. Iztekel se bo tudi rok, do katerega lahko volivci, ki se zaradi bolezni ne bodo mogli zglasiti na volišču, zahtevajo glasovanje na domu. Tokrat bodo morali za tak način glasovanja priložiti potrdilo oziroma obvestilo zdravnika. Volivci, ki bodo na dan volitev zaradi okužbe s koronavirusom v izolaciji, pa potrdila ne potrebujejo, ampak zgolj dokazilo o okužbi oz. odrejeni izolaciji (npr. sms-sporočilo ali potrdilo zVem).

''Zahteve po zdravniškem potrdilu na volitvah leta 2018 ni bilo. Prejeli smo pričevanja gibalno oviranih oseb, ki imajo težave s prijavo glasovanja na domu. Nekateri potrdila ne morejo pridobiti, saj je Zdravniška zbornica sklenila, da teh izjav zdravniki ne bodo izdajali. Vemo pa tudi za primere, ko je potrdilo mogoče pridobiti, a ga je potrebno plačati,'' pove Mojca Lukan iz Inštituta 8. marec.

Prav tako se danes izteče rok, do katerega morajo volivci, ki nimajo stalnega prebivališča v Sloveniji, pa bodo na dan volitev v Sloveniji in bi želeli tu oddati svoj glas. 

Foto: Inštitut 8. marec Zbiranje podpisov, Inštitut. 8. marec

Še danes in jutri bodo po državi od 7. do 19. ure odprtih 96 volišč za predčasno glasovanje, kamor se ni treba predčasno najaviti.

Različni odzivi na predlog zakona, ki ga je pripravil Inštitut

Inštitut 8. marec si prizadeva za vzpostavitev čim večje civilne skupnosti, ki ima vpliv na politično dogajanje v državi. ''Volivce smo vključili v oblikovanje našega predloga zakona, na volitvah pa bodo odločali tudi, kdo bo o tem predlogu glasoval. Smo del akcije Gremo volit, v okviru katere prostovoljci na ulicah slovenskih krajev zbirajo overjene podpise za predlog Zakona proti škodljivim ukrepom oblasti in spodbujajo k udeležbi na parlamentarnih volitvah,'' pove Mojca Lukan.

Iz množičnega odziva in več kot tisoč predlogov ljudi, ki se ne strinjajo z nekaterimi ukrepi sedanje vlade, je bila izluščena vsebina v okviru podrobne analize, ki so jo v Inštitutu izvedli s pomočjo več drugih organizacij in strokovnih združenj. ''Predlog zakona odpravlja več sprejetih zakonskih novel, ki so v pravni sistem vpeljale mehanizme, ki povečujejo vpliv politike, povečujejo neenakost in rušijo temelje pravne države. Namen zakona je, da se vrnemo stanje pred uvedenimi spremembami, četudi to morda še vedno ni na vseh področjih idealno. S sprejetjem tega zakona bo tudi naslednja vlada prikrajšana izgovorov, da so čas v svojem mandatu porabljali za sanacijo ukrepov prejšnje vlade,'' razloži Kristina Krajnc iz Inštituta 8. marec.

Predlog se dotika 11 področij, in sicer vzgoje in izobraževanja, organiziranosti in delo policije, organizacije in delo državnega tožilstva, prevoza v cestnem prometu, financiranje kulture, kazenskega prava, prodaje in nakupa orožja, obdavčitve dohodka pravnih oseb, gradnje objektov ter pravic tujih študentov, ki živijo v Republiki Sloveniji. ''V minulih dveh letih smo bili priča političnim kadrovanjem, spremenjenim načinom odločanja o podeljevanju javnih sredstev na področju kulture, določanju nemogočih pogojev za sodelovanje okoljevarstvenih organizacij v upravnih in sodnih postopkih in posegom v neodvisnost državnih tožilcev, če le spomnim na nekatere,'' opiše Mojca Lukan.

Predlog zakona je bil nato poslan vsem parlamentarnim strankam in Gibanju svoboda, Vesni ter Piratom z namenom, da se opredelijo do predvidenih ukrepov. V SD, LMŠ, SAB, Levici so predlog podprli. V Vesni se strinjajo, da je sedanja vlada uvedla več škodljivih ukrepov, a rešitve oziroma predloga zakona uradno ne podpirajo. ''Menimo, da bo morala politika narediti bistveno več od enega samega klika,'' so v odgovoru zapisali v Vesni. V SDS in Konkretno odgovora niso podali, v NSi pa se v svojem odgovoru niso zavezali k podpori.

xxx

Inštitut 8. marec: Želijo nas utišati

Zaradi svojih aktivnosti so predstavnice_ki inštituta deležni osebnih diskreditacij, širjenju lažnih informacij in groženj, tudi iz vrst politike in novinarjev. Nekateri primeri čakajo na sodni epilog. Med zadnjimi odmevnimi je bil obisk inšpektorja pod okriljem Ministrstva za javno upravo. Prekrškovni organ je namreč začel zbirati pojasnila in dokaze o njihovih domnevnih prekrških volilne zakonodaje, četudi je Ministrstvo za javno upravo že v primeru iniciative Glas ljudstva zatrdilo, da delovanje, katerega namen je ozaveščanje državljanov in spodbujanje njihove volilne udeležbe, po zakonu o volilni in referendumski kampanji (ZVRK) ne predstavlja izvajanja volilne kampanje.

Tovrstne prakse v Inštitutu razumejo kot poskus utišanja kritičnega razmišljanja in dejavnosti. ''Razjasnitev o podrobnostih tovrstne kampanje ni praksa v demokratičnih družbah. Prekrškovni postopek s strani Inšpektorata zaenkrat ni bil uveden, a nedvomno zanj ne obstaja nobena pravna podlaga,'' pove Kristina Krajnc.

Na kritike, da predstavljajo podaljšek določene politične opcije, v Inštitutu 8. marec odgovarjajo, da gre pri njihovih dejavnostih za uresničevanje ustavno zagotovljenih kategorij in ozaveščanje ter komunikacijo s civilno družbo, kar ne pomeni izvajanja politične kampanje. ''V okviru aktivnega državljanstva spodbujamo k dosegu visoke volilne udeležbe. Gre za prakse, ki so v tujini v vseh demokratičnih družbah popolnoma utečene. Za seboj imamo več uspešnih kampanj, s katerimi spreminjamo družbo na bolje,'' še pojasni Mojca Lukan in dodaja, da bodo kljub izpostavljenim izzivom predstavnice_ki Inštituta ostali kritični do vsakršne prihodnje oblasti.