V Leclercu bodo kaznovali vse, ki bodo več kot tri dni na bolniški. Kdor bo od 1. februarja do konca leta na bolniški od štiri do šest dni, bo dobil 25 odstotkov manj božičnice, kdor bo na bolniški med sedem in dvanajst dni, je bo prejel le polovico, kdor pa bo na bolniški več kot dvanajst dni, božičnice oziroma nagrade za delovno uspešnost za letošnje leto sploh ne bo dobil. 

Dopis, iz katerega je to razvidno, nam je poslal eden od bralcev, ki dela tam. "Poslovodstvo se je odločilo, da bo v letu 2024 izplačilo božičnice za posameznega zaposlenega bolj neposredno vezano na bolniško odsotnost zaposlenega v obdobju od 1. februarja do 31. decembra 2024," med drugim piše v dopisu, ki ga hranimo v uredništvu.

Foto: Žurnal24 E.Leclerc: dopis zaposlenim

Na Inšpektorat Republike Slovenije za delo in Zagovornika načela enakosti smo se obrnili z vprašanjem, ali je to skladno z zakonom, a enoznačnega odgovora nismo prejeli. "Opominjamo, da sodna praksa v Sloveniji glede ugotavljanja obstoja posredne diskriminacije, nanašajoč se na nagrajevanje zaposlenih, ni enotna," so v odgovoru začeli na Inšpektoratu RS za delo. Tako iz sodbe Upravnega sodišča RS izhaja, da delodajalci zaposlenim, ki so odsotni zaradi bolniške, nosečnosti ali drugih osebnih okoliščin, ne smejo nižati zneska za poslovno uspešnost (božičnice).

Pri tem ugotavlja, da tudi če je del plače iz naslova poslovne uspešnosti relativno majhen delež celotne plače, to še vedno ni opravičilo, da se tistim, ki so odsotni zaradi bolezni, porodniške in podobnih razlogov, ta delež zaradi daljših odsotnosti lahko zmanjša.

A kot so nam sporočili z omenjenega inšpektorata, se je drugače opredelilo Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani, ki je v sodbi poudarilo, da je del plače iz naslova poslovne uspešnosti sestavni del plače, zato je opravljanje dela (kar pomeni, da je delavec fizično prisoten na delovnem mestu, na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti po pogodbi o zaposlitvi) po naravi stvari ključen pogoj za izplačilo tega dela plače.

V tem času delavec s svojim delovnim prispevkom dosega določene rezultate (produktivnost dela), kar vpliva na poslovni rezultat oziroma uspešnost delodajalca, zato določitev kriterija (efektivne) prisotnosti na delovnem mestu pri izplačilu dela plače za poslovno uspešnost, ni diskriminatorno, so obrazložili v sodbi.

Sodba tako dejansko dopušča diskriminacijo zaradi določene osebne okoliščine.

Prelomni primer, po katerem se ravna Zagovornik

"Zagovornik se do tega, ali je določeno dejanje ali ravnanje diskriminatorno, opredeli v postopku ugotavljanja diskriminacije," so nam dodali pri Zagovorniku načela enakosti in zaupali, da je v eni od odločitev v celoti pritrdilo Upravno sodišče, revizija pred Vrhovnim sodiščem pa v tem primeru ni bila dopuščena.

"Zagovornik zato tudi v novih primerih odločanja o božičnicah odloča po kriterijih iz te sodno potrjene odločbe. V vsakem primeru posebej tudi preveri, ali bi lahko pri določitvi meril šlo za dopustno izjemo od prepovedi diskriminacije, kot je določena v 13. členu Zakona o varstvu pred diskriminacijo," so nam še sporočili.

Gre torej za nekakšno sivo cono, ki bi jo sodišča v primeru tožb obravnavala od primera do primera, saj so odvisna tudi od formiranja internih aktov delodajalca.

Ker so stroški za takšne tožbe proti delodajalcem visoki, se marsikateri zaposleni v lastni režiji ne odloči za vložitev tožbe, zato smo na ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti naslovili vprašanje, ali razmišljajo, da bi s spremembo zakona prepovedali izplačilo božičnice vezati na bolniško odsotnost. Z Direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela so nam odgovorili, "da bo morebitna sprememba ureditve plačila za poslovno uspešnost odvisna od prihodnjega dogovora med socialnimi partnerji". 

Foto: Saša Despot Ministrstvo za delo

So pa v zvezi z izpostavljeno različno sodno prakso opozorili, da sodna praksa ne predstavlja formalnega vira prava. "Predstavlja torej sekundaren vir prava, ki zagotavlja enotno uporabo formalnih virov prava. Absolutno zavezujoči viri prava so le akti zakonodajalca (oz. ustavodajalca), bodisi slovenskega bodisi evropskega. Ustava in zakonodaja, ratificirani mednarodni sporazumi, evropska zakonodaja, zato predstavljajo t. i. primaren vir prava," so jasni v Direktoratu za delovna razmerja in pravice iz dela.

"To so tisti viri, ki zarisujejo okvir prava na abstraktni ravni. Namen sodišč je polnjenje vsebine v okvir prava z njegovo konkretizacijo in razlago. Pri tem velja izpostaviti, da v slovenskem kontinentalnem pravnem sistemu sodišča izven obsega konkretnega primera niso vezana na odločbe višjih sodišč. Po Zakonu o sodiščih so zavezujoča le (načelna) pravna mnenja Vrhovnega sodišča in še to zgolj za senate Vrhovnega sodišča, ki so sprejeli določeno mnenje," so še razložili.

E. Leclerc: Gre za vnaprej znana pravila 

Seveda smo se z vprašanjem, zakaj so se odločili za takšno potezo, obrnili tudi na omenjenega trgovca. "Stroški bolniških odsotnosti v Sloveniji, pa tudi v naši družbi, iz leta v leto naraščajo. Poleg stroškov pogosta odsotnost delavcev z dela povzroča tudi druge težave, predvsem težave pri organizaciji dela in zagotavljanju visoke kakovosti storitev, kateri smo zavezani v trgovinah E.Leclerc. Zaradi tega se je družba odločila spodbuditi zaposlene k zmanjševanju odsotnosti s pozitivnim pristopom - nagrajevanjem delavcev, ki so odsotni manj," so začeli odgovor na naše vprašanje. 

Nato so pojasnili, da "del plače za delovno uspešnost ni redna plača za opravljeno delo ali nadomestilo plače, kar družba izplačuje redno, skladno z zakonodajo in pogodbami o zaposlitvi". Dodali so, da je del plače za delovno uspešnost dodatna nagrada za zaposlene, ki bolj pripomorejo k uspešnemu poslovanju družbe, za kar pa morajo biti seveda zaposleni prisotni na delovnem mestu in opravljati svoje delo.

"Poslovodstvo družbe se je želelo izogniti arbitrarnim odločitvam in je postavilo jasne, vnaprej znane kriterije, ki veljajo za vse zaposlene. Glede na zgoraj navedeno, se nam naša odločitev ne zdi diskriminatorna, s čimer se po našem mnenju strinja tudi slovensko Višje delovno in socialno sodišče, ki je v vsebinsko podobni zadevi postavilo mnenje, da je zakonodajalec drugače uredil pravico do plačila glede na objektivno drugačen položaj delavcev, ki so fizično prisotni na delu in opravljajo delo, ter odsotnih delavcev, ki dela iz različnih razlogov ne opravljajo," so pojasnili, kar pomeni, da so se pred uveljavitvijo te za mnoge sporne prakse pri omenjenem trgovcu dodobra pozanimali o svojih možnostih. Kot smo zgoraj zapisali, je sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča na nek način prelomna, saj dopušča diskriminacijo zaradi določene osebne okoliščine, če je z internim pravilnikom/aktom to tako opredeljeno.

"Po mnenju sodišča določitev kriterija (efektivne) prisotnosti na delu pri izplačilu dela plače za poslovno uspešnost ni diskriminatorna, ker tudi različna obravnava delavcev, ki so z dela odsotni iz različnih razlogov (letni dopusti, prazniki in bolniške odsotnosti, ki so bile posledica nesreče pri delu, poklicne bolezni ali krvodajalstva), ni diskriminatorna," so še zaključili v odgovoru za Žurnal24.

dezurni@styria-media.si