Zaradi dviga minimalne plače, uskladitve socialnih transferjev in višjih obrestnih mer bo letos kreditno nesposobnih še precej več ljudi kot doslej. Par s povprečnima plačama bo lahko najel za četrtino manj posojila, par z enim otrokom za tretjino, par z dvema otrokoma bo namesto 98 tisoč evrov najel le še 40 tisoč evrov posojila, kar je 60 odstotkov manj, par s tremi otroki, ki zdaj lahko dobi 46 tisoč evrov posojila, pa bo postal kreditno nesposoben.
Približno 60 odstotkov zaposlenih sicer prejema podpovprečno plačo, kar pomeni, da si takšnih kreditov ne bi mogli privoščiti. Dobra novica je, da se v izračun kreditne sposobnosti lahko vštejejo tudi regres in povračilo stroškov prehrane in prevoza.
"V izračun kreditne sposobnosti lahko upoštevamo regres, ne pa tudi božičnice. Prejemki enkratne oziroma občasne narave (jubilejne nagrade, izredne nagrade, odpravnine, božičnica, 13. plača …) se ne upoštevajo v osnovo za izračun kreditne sposobnosti. V osnovo za izračun kreditne sposobnosti upoštevamo tudi povračila stroškov prehrane, stroškov prevoza na delo oziroma nadomestilo za delo od doma," so nam pojasnili na NLB. Za izračun pogledajo povprečje prilivov v zadnjih dvanajstih mesecih.
Od novembra 2019 je v veljavi omejitev kreditiranja, ki jo je bankam postavila Banka Slovenije. Ta določa, da mora potrošniku po plačilu obroka kredita ostati vsaj 76 odstotkov minimalne bruto plače in za vsakega otroka toliko, kot bi zanj znašala denarna socialna pomoč.
Po oceni ministrstva za delo, družino in socialne zadeve bo bruto minimalna plača v letu 2023 med 1200 in 1225, kar pomeni, da bi moralo potrošniku po plačilu vseh kreditov na računu ostati med 912 in 931 evrov. Pri izračunih smo upoštevali zgornji znesek.
Minimalna plača se bo zvišala januarja, socialni transferji pa marca.
Ob uvedbi omejitev leta 2019 je moralo po plačilu vseh kreditov na računu ostati 674 evrov, lani 817, letos pa že 931 evrov, kar je 257 evrov več kot leta 2019. Več kot mora ostati na računu, nižji je lahko obrok in nižje posojilo.
Pri znesku 931 evrov bosta kreditno nesposobni približno dve tretjini vseh slovenskih starostnih upokojencev (družinskih, vdovskih in invalidskih pokojnin nismo upoštevali). Več kot 60 odstotkov vseh starostnih upokojencev ima namreč manj kot 900 evrov pokojnine, približno 250 tisoč upokojencev bo tako popolnoma kreditno nesposobnih.
Za tiste, ki jih ne prejemajo, so višji socialni transferji nadloga
Marca sledi še dvig socialnih transferjev, ki se bodo zvišali za toliko, kot je v celotnem letu 2022 znašala inflacija, trenutno kaže, da za približno deset odstotkov. To vpliva na kreditno sposobnost vseh, ki imajo otroke, saj jim mora poleg 76 odstotkov minimalne plače na računu ostati še toliko, kot znaša denarna socialna pomoč za otroka. Zdaj to znaša 249 evrov, po uskladitvi z inflacijo pa bo približno 274 evrov. Če za otroka skrbita oba starša, se vsakemu upošteva le polovica tega zneska.
Z dvema otrokoma in povprečno plačo do kredita za 12 kvadratnih metrov
Družina s tremi otroki, v kateri imata oba starša povprečno plačo 1300 evrov neto, bo po tej spremembi po naših izračunih kreditno nesposobna. Če imata starša dva otroka, bi lahko z odplačilno dobo 30 let vsak najel med 17.600 in 19.900 evrov stanovanjskega kredita, skupaj torej med 35 in 40 tisoč evrov, kar bi pri ceni tri tisoč evrov za kvadratni meter zadoščalo za 12 do 13 kvadratnih metrov veliko stanovanje.
Ocena kredita se razlikuje zaradi fiksne ali variabilne obrestne mere. Pri fiksni je efektivna obrestna mera med 5,3 in 5,4 odstotka, pri variabilni obrestni meri pa med 4,2 in 4,3. Višje obrestne mere so še tretji dejavnik, ki bo povečal kreditno nesposobnost Slovencev. Višja obrestna mera namreč pomeni višji obrok in pri omejeni višini obroka nižje posojilo.
Družina, kjer imata oba starša povprečno plačo in imata enega otroka, bo lahko z odplačilno dobo 30 let dobila od 86 do 97 tisoč evrov posojila, vsak starš pol tega zneska.
Oseba brez otrok s povprečno plačo bo lahko z odplačilno dobo 30 let dobila med 68 in 77 tisoč evrov posojila.
Izračune smo opravili na spletni strani NLB, tako da smo od povprečne plače odšteli zneske, ki morajo po plačilu obroka kredita ostati na računu in na podlagi tega zneska izračunali maksimalno višino posojila pri najdaljši odplačilni dobi 30 let.
Družina z dvema otrokoma bo lahko po novem za posojilo namenila 95 evrov (vsak starš), z enim otrokom 232 evrov, oseba brez otrok pa 369 evrov.
Koliko se bo kreditna sposobnost znižala samo zaradi učinka višje plače in socialnih transferev, si lahko ogledate v spodnji tabeli. Izračun smo opravili na spletni stran NLB, tako da so bile upoštevane enake obrestne mere.
Zneski iz zahteve Banke Slovenije slonijo na zakonu o izvršbi, ki določa, da mora posamezniku po izvršbi ostati na računu vsaj 76 odstotkov minimalne bruto plače in še znesek za vsakega otroka, za katerega skrbi. Logika je v tem, da banke osebam z nižjimi prihodki ne bi smele rubiti plače, a Banka Slovenije pri tem ne upošteva, da bi jim lahko v primeru stanovanjskega posojila zasegli nepremičnino, s katerim so posojilo zavarovali.
"Na področju stanovanjskih posojil beležimo zelo nizek delež slabih posojil. Kreditojemalci so dosledni plačniki, saj jim lasten dom, ki so si ga ustvarili tudi s pomočjo kredita, res veliko pomeni," pravijo v NLB. "Poleg preudarne politike kreditiranja je banka vzpostavila tudi sistem, s katerim že v zelo zgodnji fazi zaznamo komitente, ki se soočajo s težavami ter jim omogočamo prestrukturiranje njihovih obveznosti," so še dodali.
Pri desetih odstotkih lahko naredijo izjemo
Od julija 2022 veljajo dopolnitve makrobonitetnih omejitev Banke Slovenije pri kreditiranju prebivalstva, kjer se pri 10 odstotkih novih kreditnih pogodb dovoljuje tudi poseg v minimalno plačo oz. neupoštevanje vzdrževanih družinskih članov. "Tudi v NLB ugotavljamo, da trenutne razmere močno vplivajo na kreditno sposobnost potencialnih kreditojemalcev, kljub temu pa stremimo k temu, da tako imenovane »kvote« uporabljamo smotrno in jih ne namenjamo prezadolževanju strank. Osnovno vodilo naše banke ostaja razumno zadolževanje, v kolikor z upoštevanjem slednjega uspemo rešiti stanovanjski problem, zlasti mladih kreditojemalcev, je naš cilj dosežen," so nam povedali.
janez.zalaznik@styria-media.si
Najbolj zalostno je koliko ljudi so delodajalci nategnili, da je drzava kriva za nizke place. Delodajalec dobi subvencijo za tvojo …
Bojtze se dneva,ko nam bodo bonitetne hiše znižale ocemo taklrat ta vlada več mnebno dobila kreditov,da bi krmila lenuhe in …
Ja če bil vladal Janša bi vsak dobil kredit kolikor ga rabi, a ne???