Čeprav v Sloveniji še vedno prevladuje tip družine zakoncev z otroki, z leti narašča tudi delež enostarševskih družin. To so skupnosti enega starša z otroki, medtem ko je drugi starš mrtev ali neznan in otrok po njem ne prejema preživnine. Celotno breme skrbi za otroka tako pade na ramena enega starša. Tovrstno družino sestavlja mati z otroki oziroma oče z otroki. 

Foto: Profimedia starš V javnosti je pogosto prisoten izraz samohranilec, a v Sloveniji zakonsko ni opredeljen. Točnejši naziv je torej enostarševska družina. Po zadnjih uradnih podatkih iz preteklega leta, dostopnih na spletni strani Statističnega urada RS (SURS), je pri nas takih družin 136.221, od tega 109.303 mater z otroki in 26.918 očetov z otroki. 

Danski način Tako najsrečnejši ljudje vzgajajo svoje otroke

Kot pišejo na SURS-u, gre pri omenjenem pojavu za odsev sprememb v družbi. Te se denimo kažejo tudi v naraščanju deleža otrok, rojenih zunaj zakonske zveze; leta 1980 se je neporočenim materam rodil vsak sedmi ali osmi otrok, medtem ko se od leta 2007 naprej zunaj zakonske zveze rodi več kot polovica otrok. 

Foto: Profimedia starš Leta 1981 so v Sloveniji 63 % vseh družin predstavljale družine zakoncev z otroki. Čeprav je bil tudi v letu 2021 ta tip družine najpogostejši, je predstavljal zgolj tretjino vseh družin (34 %). Delež družin zunajzakonskih partnerjev z otroki je v štirih desetletjih narasel z 1 % na 13 %, delež enostarševskih družin pa z 14 % na 23 %.

Dejstvo je, da način življenja v enostarševski družini terja mnogo prilagoditev in usklajevanj, pri čemer samohranilci oziroma starši v enostarševskih družinah, pa tudi nekateri ločeni starši, na pomoč bivšega zakonca ne morejo prav veliko računati. Mnogokrat se soočajo s specifičnimi težavami, ki jih tisti, ki se niso znašli v njihovih čevljih, le stežka razumejo.

Veliko staršev se znajde v stiski, ker denimo vrtec ni odprt dovolj dolgo, ali otroka nimajo kje pustiti. Morda je vikend in bi morali v službo. Največkrat se soočajo tudi z materialno ogroženostjo, stanovanjsko problematiko, težavami pri urejanju preživnine, medsebojnih stikov in nerešeno razdelitvijo premoženja med zakoncema.

Po podatkih ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je letošnjega oktobra delež enostarševskih družin oziroma gospodinjstev, ki se soočajo z materialno stisko in prejemajo denarno socialno pomoč (DP) kot socialnovarstveni prejemek, znašal 8,8 odstotka oziroma okoli 4.200 vseh prejemnikov denarne socialne pomoči. Teh je bilo skupno okoli 47.500. Znotraj teh družin je bilo za mesec oktober 2023 okoli 10.600 upravičencev oz. 14,8 % (od tega okoli 4.100 odraslih in okoli 6.500 otrok) vseh upravičencev do DSP (teh je bilo okoli 71.200).

V Sloveniji Ti otroci tudi pri nas pogosto prikrajšani za družino

Na tem mestu izpostavijo, da se je stopnja tveganja revščine enostarševskih družin z vsaj enim vzdrževanim otrokom v primerjavi z letom 2021 po podatkih SURS znižala za 5,3 odstotne točke. Leta 2021 je znašala 21,8 %, leta 2022 pa 16,5 %. "Gre za najnižjo vrednost stopnje tveganja revščine enostarševskih gospodinjstev z vsaj enim vzdrževanim otrokom v zadnjih desetih letih, ki se je v primerjavi z letom 2015, ko je znašala 32,5 %, prepolovila. Še vedno pa ostaja najvišja med vsemi gospodinjstvi z vzdrževanimi otroki," podatke z nami delijo na ministrstvu.

Število oseb pod pragom tveganja revščine za enostarševsko gospodinjstvo z vsaj enim vzdrževanim otrokom je bilo leta 2021 14.000, leta 2022 pa 11.000.

Po njihovih ocenah na izboljšanje položaja enostarševskih gospodinjstev z vzdrževanimi otroki nakazujejo tudi podatki o dolgotrajnem tveganju revščine slednjih – delež takih, ki dolgotrajno tvegajo revščino, namreč vztrajno pada. Še v letu 2019 je delež dolgotrajno revnih enostarševskih gospodinjstev z vzdrževanimi otroki znašal 16,9 %, v letu 2020 pa je upadel na 6,0 %, kar je najnižje v zadnjih desetih letih. Po porastu v letu 2021 (13 %) se je v letu 2022 ponovno znižal na 8,3 %. "To nakazuje na precejšen upad obsega dolgotrajne revščine enega izmed najranljivejših tipov gospodinjstva, saj je ta v letu 2013 znašal 21,3 %," pojasnijo na MDDSZ.

Na Dunaju velika novost

Do leta 2026 naj bi na Dunaju zgradili trajnostno urbano vas za samohranilce, ki bo prilagojena njihovim potrebam. Na enajstih hektarjih površine bodo zrasla stanovanja za več kot 4.000 Dunajčanov. Vrednost projekta je ocenjena na 22,7 milijona evrov, pri čemer bo mesto Dunaj prispevalo skoraj polovico (10,8 milijona). 

Urbana vas bo zagotavljala trajnostno in cenovno ugodno bivanje, saj bo od skupaj 1.900 stanovanj kar 800 subvencioniranih. Poleg subvencioniranih stanovanj, cenovno ugodnih pametnih stanovanj in občinskih stanovanj bodo poseben poudarek namenili tudi posebnim oblikam bivanja za starše samohranilce in skupnostnim stanovanjem za mlade.

Foto: Predstavništvo mesta Dunaj v Ljubljani urbana vas za samohranilce Projekt so razvijali deset let, njegov temelj pa je krepitev odpornosti na podnebne spremembe in občutka pripadnosti skupnosti. Stanovalci bodo imeli na dosegu roke šole, trgovine, restavracije, socialne ustanove in javni promet. Urbana vas bo imela veliko skupnih površin; od teras, parkov, vodnih parkov, športnih igrišč, površin za hišne ljubljenčke, do fitnesa za vse generacije. Prav tako bodo urejeni tudi prostori za skupno varstvo otrok, kjer si bodo starši samohranilci lahko medsebojno pomagali.

Magazin Počitniško varstvo: Ta znana Slovenka vam pomaga zastonj

Bo Slovenija sledila dobri praksi?

Foto: Profimedia starš Avstrijci so očitno tudi tokrat nekaj korakov pred nami, saj v Sloveniji kljub spremenjenim trendom družin in zaskrbljujoči stanovanjski problematiki o takih projektih (še) ne razmišljamo. Kot so nam dejali na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, je zaradi vrste let, v katerih je prišlo do zanemarjanja stanovanjskega področja in s tem odsotnosti stanovanjske politike, fond neprofitnih stanovanj izredno podhranjen in še zdaleč ne dosega potreb.

"Ocenjuje se, da manjka vsaj 10.000 neprofitnih najemnih stanovanj. Okvirni podatki kažejo, da je na javnih razpisih za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem uspešen le vsak deseti prosilec. Nujno je torej, da se poveča fond neprofitnih najemnih stanovanj, šele nato bo mogoče učinkovito naslavljanje specifičnih oblik družine. Ob splošnem pomanjkanju dostopnih najemnih stanovanj pa absolutna prednost določene populacije ni mogoča. Šele ko bo fond večji, bo mogoč razmislek o specifičnem naslavljanju določnega tipa družin," razložijo na MDDSZ.

Dodajo še, da Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj že sedaj predvideva, da je roditelj, ki sam preživlja otroka, upravičen do dodatnih točk in mu je s tem dana večja možnost za pridobitev neprofitnega stanovanja v najem.

stasa.pust@styria-media.si