Letos nenehno poročamo o incidentih, ki jih povzročajo pripadniki romske skupnosti v Sloveniji. Pred dnevi je na primer za Žurnal 24 spregovoril varnostnik iz Mihalovca pri Dobovi, ki ga je, medtem ko je pred lokalno trgovino z otrokom čakal ženo, Rom dvakrat zabodel.  "Kamor koli grem, imam oči na hrbtu," nam je povedal. V zadnjem času je do napetosti med posameznimi Romi in večinskim prebivalstvom prišlo tudi v nekaterih drugih krajih. Med drugim je v Kočevju nekaj Romov napadlo policiste, ko so ti prijeli pobeglega mladoletnega voznika. 

Na težave s posameznimi Romi, s katerimi se srečujejo v njihovi okolici, so včeraj opozorili predstavniki sedmih iniciativ iz Jugovzhodne Slovenije in Posavja. Poudarili so, da nekateri na nereševanje romskih vprašanj opozarjajo že leta, vendar se do danes ni veliko premaknilo. Po njihovem ne desna ne leva vlada nikoli nista pripravili primernih ukrepov, ki bi reševali položaj na terenu. Čas je da se začne ukrepati sistemsko in da se stvari premaknejo na boljše. Ker ljudje so obupani. 

Vlado in ministrstvo za notranje zadeve so pozvali, naj začneta reševati kadrovske težave policije, saj ocenjujejo, da lahko policija težave obvladuje le z zadostnim številom policistov. Preostala pristojna ministrstva pa so pozvali, naj sprejmejo več ukrepov za zaposlovanje Romov, okrepijo programe predšolske vzgoje za romske otroke in zaostrijo šolsko zakonodajo na način, da bodo romski otroci obiskovali šolo.

Tako bi vlada reševala romsko problematiko

V vladnih krogih poudarjajo, da gre za zahtevno problematiko, za tek na dolge proge, kjer hitrih rešitev ni pričakovati. Pa vendarle na prostojnih ministrstvih že napovedujejo nekatere zakonske ukrepe. Na primer na šolskem, kjer pripravljajo spremembo zakona o osnovni šoli, ki se nanaša na obveznosti učencev glede obiskovanja pouka. Tako bo spremenjen člen, ki govori o organiziranju drugačnih oblik dela z učenci, kadar je vzgojno izobraževalni proces moten, obeta se sprememba na področju reguliranja mobilnih naprav, ki jih otroci nosijo k pouku, v tem primeru bodo natančneje določili sankcije. Natančneje bodo določeni postopki, ko učenec ne obiskuje pouka in je neocenjen pri posameznih predmetih, potem so tukaj še globe in tako naprej.

Pomemben del v tem zakonu je tudi pregled osebnih stvari. "Dejstvo je, da učenci v šolo prinašajo vse mogoče, s spremembo zakona bomo natančno opredelili, kdaj in v kakšnem primeru se lahko odredi pregled osebnih stvari učenca. Potem je tukaj še problematika velikega števila opravičil na račun zdravstvenega stanja učencev s strani staršev. To zagotovo govori o tem, ali mogoče starši ne znajo izvajati odgovornega starševstva, ali ne želijo ali pa pri tem potrebujejo pomoč. Šole se bodo lahko v takšnih primerih obrnile na centre za socialno delo," pojasnjuje Rado Kostrevc, generalni direktor Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo.

Bivanjski pogoji, zaposlovanje, šolanje, kriminal, dogovorjene poroke

Spremembe pripravljajo tudi na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ), kjer približno leto dni deluje interna skupina za integracijo Romov in vključuje predstavnike romskih skupnosti, občin, nevladnih organizacij. Izpostavili so pet področij, ki so kar se Romov tiče problematična; bivanjski pogoji, zaradi katerih bo romski otrok težko zaključil osnovno šolo, tukaj je področje zaposlovanja, saj Romi v glavnem najdejo delo v okviru javnih del, ker jih drugje nočejo. Sicer jih je danes kar 90 odstotkov  brezposelnih, imajo v povprečju drugo stopnjo izobrazbe. Tukaj je še nasilje nad ženskami in dogovorjene poroke, v zadnjem času pa zaznavajo tudi porast kriminala, v kar so vključeni tudi otroci. Zaznati je padec hierarhije v romskih skupnostih, oblikovale so se namreč odpadne skupine, ki preko kriminala novačijo tudi otroke. 

Tudi primeri dobrih praks

V Sloveniji imamo romske skupnosti z dobrimi praksami, začelo se je že pred 60. leti, na primer v Pušči, kjer so jim zagotovili ustrezne komunalne pogoje, vrtce in iz tega so se razvile pozitivne zgodbe. "Torej imamo dober primer, kako naj bi zadeve potekale in verjamemo, da jih je treba prenesti v skupnosti, kjer zaznavamo določene probleme," poudarja državni sekretar na MDDSZ Igor Feketija. Po njegovih besedah vse napore vlagajo v smeri socialnega vklučevanja. To pomeni dodatne večgeneracijske centre, odpiranje večnamenskih romskih centrov, okrepili bodo centre za socialno delo s 130 dodatnimi zaposlenimi, ki bodo delali izključno z Romi. Odpirajo se trije dnevni centri za otroke iz romskih skupnosti.

Ministrstvo proti odvzemu socialnih transferjev

Kar zadeva zakonodajnih sprememb so na ministrstvu naklonjeni k črtanju 20. odstotnega dodatka k otroškemu dodatku za tiste, ki imajo otroke doma in ne v vrtcu. Glede pozivov, da bi plačevali del socialnih transferjev v naravi, pa je državni sekretar dejal, da se to že dogaja. "Da pa bi center za socialno delo socialne transferje spremenil v nek represivni aparat in orodje za kaznovanje, s tem pa se ne strinjamo," je dodal. "Treba se je zavedati, da imamo učinkovit sistem socialnih transferjev," je poudaril. Da visoki socialni transferji uničujejo motivacijo za delo, je po njegovem mnenju mit. Napovedal pa je, da se bodo do posameznih predlogov sprememb na tem področju odzvali v začetku septembra.

dezurni@styria-media.si