Po mnenju novinarjev v informativnem programu Televizije Slovenija (TVS) je predlog v pomembnem delu nedorečen, predvsem pa je nejasno, kako bi ga sploh lahko izvajali. To po njihovi oceni še posebej velja za obsežne programske sklope na drugem programu. Hkrati so kritični do ukinjanja oz. premeščanja nekaterih oddaj, tako oddaje Politično s Tanjo Gobec, Utripa, Zrcala tedna in Globusa.

Besedilo, ki je po njihovem mnenju nepremišljeno, deloma nestrokovno ter kadrovsko neusklajeno, vodi v zniževanje standardov in krnitev poslanstva javne televizije, so prepričani. Čas finančnih težav Radiotelevizije Slovenija (RTVS) pa po njihovem svarilu ni primeren za eksperimentiranje, ampak za osredotočenje na že znano.

Kritikam in pozivom novinarjev TVS se je pridružilo več organizacij

Ugotovitve in zahteve novinarjev informativnega programa TVS so podprli v Sindikatu novinarjev Slovenije in Društvu novinarjev Slovenije. Zahtevajo, da jih vodstvo RTVS upošteva pri oblikovanju predloga. Ocenjujejo, da je ta pomanjkljiv in strokovno sporen, za javno televizijo pa bo imel uničujoče posledice na vsebinskem, vizualnem, razvojnem in kadrovskem področju.

Prizadevanja novinarjev na TVS in njihovo nasprotovanje predlaganim spremembam, ki bi usodno osiromašile javni servis, so prav tako podprli kolegi s STA, ki so se velik del leta ob prekinitvi vladnega financiranja javne službe borili za obstanek. Izpostavili so, da je nujno ohraniti uredniško avtonomijo in zagotavljati svobodo medijev, ki je v Sloveniji v zadnjem obdobju na preizkušnji.

Na ljubljanski fakulteti za družbene vede so na dveh katedrah in dveh centrih pozvali k ohranitvi zelo pomembne vloge celotnega informativnega programa javnega medija in k oblikovanju načrta v dialogu z vsemi deležniki, vključno s kolektivom informativnega programa TVS. Načrt naj ne krči ali slabi kakovostnih vsebin, so navedli na katedrah za novinarstvo ter za medijske in komunikacijske študije in v centrih za raziskovanje družbenega komuniciranja in za družboslovnoterminološko in publicistično raziskovanje. Podoben poziv so v javnost poslali v Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije.

Da bi moralo vodstvo RTVS prisluhniti pomislekom, ki jih imajo novinarji informativnega programa, menijo tudi sodelavci Znanstveno-raziskovalnega centra (ZRC) Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU). Zaposleni bi morali imeti pri takšnih spremembah osrednji glas, so zapisali.

Mirovni inštitut pa je na vodstvo RTVS naslovil poziv k pripravi bolj strokovno utemeljenega načrta. Delovanje pri sprejemanju odločitev o programih RTVS v letu 2022 naj bo po njihovih navedbah odgovorno.

Foto: Anže Petkovšek RTV Slovenija

Novinarje informativnega programa so pri njegovih prizadevanjih podprle tudi ljubljanska, mariborska in primorska univerza ter Koordinacija samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije. Ob tem so vodstvo TVS pozvale k ohranitvi gospodarske oddaje Točka preloma. Prav tako so se za ohranitev te oddaje zavzeli v Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč. Vendar se po zagotovilih vršilca dolžnosti direktorja TVS Valentina Areha ukinja le ime oddaje, ne pa tudi oddaja sama.

Z ukinjanjem oddaje Globus pa se ne strinja 97 podpisnikov odprtega pisma, naslovljenega na vodstvo RTVS, med katerimi so diplomati in visokošolski učitelji s področja mednarodnih odnosov. A tudi tu ukinjajo le ime oddaje, ne pa tudi njene vsebine, ki jo selijo v nov večerni informativni blok na drugem programu, je v odzivu zapisal Areh in dodal, da bodo namesto tedenske, komaj 20 minut dolge oddaje gledalcem ponudili njeno vsebino vsak delovni dan v letu.

Skupnost občin Slovenije je medtem izrazila nasprotovanje predvidenemu krčenju vsebin, namenjenih regionalnim in lokalnim novicam.

Vodstvo TVS zavrača očitke novinarjev informativnega programa

Vršilec dolžnosti direktorja TVS Areh je zavrnil očitke novinarjev v informativnem programu, da skuša predlagani načrt krčiti vsebine informativnega programa. Na prvo mesto želijo postaviti predvsem interes gledalcev, je navedel.

Informativni program TVS je po njegovih besedah v resni krizi. Večini oddaj že leta pada gledanost, samo oddaji Dnevnik in Odmevi sta od leta 2003 izgubili 250.000 ali polovico nekoč zvestih gledalcev. Glede na to so se odločili za spremembe, pri čemer se zgledujejo po oddajah najuspešnejših javnih televizij v Evropi, kot so BBC, ZDF in ORF.

Sodelavcem ZRC SAZU je odgovoril, da bodo gledalci z novim načrtom dobili več programa, in sicer pet ur več izobraževalnih oddaj, osem ur več oddaj o kulturi, 65 ur več informativnih, 58 ur več razvedrilnih in 438 ur več športnih vsebin. Za 63 odstotkov bodo povečali dolžino vsebin, namenjenih novicam in analizam mednarodnih dogodkov, novicam iz EU in sveta, za deset odstotkov pa bo več lokalnih novic.

Dnevnik kot najpomembnejša informativna oddaja ostaja na sporedu ob 19. uri. Informativni program bo ustvaril približno 70 ur več programa kot letos, precej krčijo vsebine na tretjem programu, občutno več pa jih bo na drugem. Načrtujejo 15 novih informativnih oddaj, med katerimi se jih bo veliko nanašalo na državnozborske, predsedniške in lokalne volitve ter volitve v DS, ki bodo prihodnje leto.

Na drugem programu je predviden nov informativni blok od 20. do 22. ure, ki bo vključeval poročila ob 20. in 21. uri, rubrične oddaje, kot sta Točka preloma in Koda, prav tako pa tudi poročila s področja zabavne kulture. Umakniti pa nameravajo denimo oddaje Politično s Tanjo Gobec, Dnevnikov izbor, Slovenija v letu in Svet v letu.

Po novi programski shemi naj bi bile vsebine o kulturi bolj poudarjene, več novosti pa so obeta tudi na področju razvedrilnih oddaj.

dezurni@styria-media.si