"Ukrep socialne politike, ki je učinkovit v času finančne krize ni nujno učinkovit tudi v času visoke gospodarske rasti. Ravno to se kaže tudi v primeru dodatka za delovno aktivnost, ki ljudi danes ne spodbuja k zaposlovanju, zato ima popolnoma drugačen učinek, kot ga je imel v času, ko je bil uveden," pravijo na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, ki ga vodi Ksenija Klampfer.

Zaradi ukinitve dodatka za delovno aktivnost, naj bi 23 tisoč slovenskih družin prejelo manj socialnih pomoči. 

ukinitev dodatka Več kot 23 tisoč družin bo dobilo manjšo socialno pomoč

Ministrstvo: Socialne pomoči znašajo 91 odstotkov minimalne plače

Dodatek za delovno aktivnost (DDA), kot element denarne socialne pomoči, ki ga vlada namerava ukiniti, je bil uveden leta 2011, v obdobju velike gospodarske krize, ko je denarna socialna pomoč znašala 230 evrov in se je z dodatkom za delovno aktivnost izboljševal položaj socialno ogroženih. "Menimo namreč, da z vidika gospodarskih razmer in stanja na trgu dela, kjer primanjkuje delovne sile, dodatek za delovno aktivnost ni več ustrezno umeščen v institut denarne socialne pomoči.

"Od uveljavitve zakona do danes se je denarna socialna pomoč zvišala za 172 evrov in zdaj znaša 402,18 evra, in skupaj z DDA znaša 607 evrov, kar znaša 91,04 odstotka minimalne plače," pojasnjujejo na ministrstvu. 

DSP za samsko osebo (osnovni znesek minimalnega dohodka) trenutno znaša 402,18 evrov in se ne spreminja. Štiričlanska družina brez dohodkov in premoženja je upravičena do denarne socialne pomoči v višini 1080,06 evra mesečno. Poleg tega je družina upravičena tudi do otroških dodatkov (za dva otroka 125,73), subvencije vrtca, subvencije malice in kosila, lahko tudi do državne štipendije. 

Levica: To je zavajanje, gre za socialne pomoči tistim, ki imajo lasten dohodek

"Drži, da je cenzus za socialno pomoč skupaj z dodatkom za delovno aktivnost postavljen pri 90 odstotkih minimalne plače. Ampak pogovarjamo se o prejemnikih socialne pomoči, ki imajo lasten dohodek. To pomeni, da ne prejemajo polne socialne pomoči, ampak razliko med svojim dohodkom in cenzusom, kar nanese precej manj od 90 odstotkov minimalne plače," pa pravijo v stranki Levica, ki se je včeraj zavzela za preprečitev ukinitve dodatka na delovno aktivnost.
"Pri 500 evrih dohodka prejemaš socialno pomoč v višini 16 odstotkov minimalne plače. Mati samohranilka, ki dela za minimalno plačo, dobi pomoč v višini 19 odstotkov minimalne plače. Štiričlanska družina z enim zaposlenim staršem pa prejema socialno pomoč v višini 50 odstotkov minimalne plače," pojasnjujejo pri Levici. 

Ministrstvo: Socialna pomoč se ob zaposlitvi ne bo več zmanjševala

"Z novelo zakona želimo pospešiti vključevanje prejemnikov denarne socialne pomoči v ukrepe aktivne politike zaposlovanja, katerih namen je opolnomočenje posameznika za lažjo vključitev nazaj na trg dela. Po sedanji ureditvi se namreč denarna socialna pomoč z vključitvijo v aktivno politiko zaposlovanja zniža. Po novem pa se denarna socialna pomoč zaradi vključitve v aktivno politiko zaposlovanja ne bi več zniževala," pa poudarjajo na ministrstvu. "Ukinitev dodatka za delovno aktivnost tako nikakor ni namenjena varčevanju na račun socialno šibkih, temveč prerazporeditvi sredstev, ki bodo odslej uporabljeni na bolj učinkovit način, in sicer za opolnomočenje in hitrejšo vključitev oseb na trg dela."

"Ne pustimo, da se prejemnike socialne pomoči označuje za lenuhe"

V Levici medtem menijo, da je ednini namen tovrstnih zavajanj vnašanje razdora med brezposelne in revne zaposlene. "Ne pustimo, da se prejemnike socialne pomoči označuje kot lenuhe, ki izkoriščajo sistem. Tisti, ki lahko, se trudijo izplezati iz svojega položaja, delajo in tako prejemajo dodatek za delovno aktivnost. Tega jim hoče sedaj vlada ukiniti. Ukinitev dodatka ni “dodatno motiviranje za delo”, kot trdi vlada, ampak zapiranje ljudi v revščino!"