Po podatkih statističnega urada so bile plače v prvih desetih mesecih leta za 5,4 odstotka višje kot v prvih desetih mesecih preteklega leta. Kako je to mogoče, glede na to, da je letošnje leto zaznamovala epidemija in ogromen upad BDP-ja ter zaprtje turizma, gostinstva in trgovine.

Visoka rast plač je predvsem posledica vladnih intervencij. Vsi, ki so v prvem valu epidemije delali, so namreč dobili po 200 evrov kriznega dodatka aprila in maja, marca pa sorazmerni del, to je 118 evrov, saj je bila epidemija razglašena 13. marca. Tisti, ki so ves čas delali, so torej dobili 518 evrov neto dodatnih prihodkov.

Na statističnem uradu so nam potrdili, da so ti krizni dodatki vključeni v statistiko plač. Če predpostavimo, da bi v prvem valu epidemije vsi delali, pa seveda niso, bi samo krizni dodatki povprečno plačo dvignilo za 2,5 odstotka.

Kot lahko vidite na grafu, je bila povprečna bruto plača letos vse mesece razen marca, aprila in maja med 1799 in 1820 evri, marca, aprila in maja pa je podivjala. Marca je naprej padla na 1758 evrov, nato pa aprila in maja poskočila na 1937 oziroma 1898 evrov.

Medtem ko je bila rast plač v zasebnem sektorju letos 5,4-odstotna, je bila v sektorju država celo 8,3-odstotna, v celotnem javnem sektorju pa 6,6-odstotna. Upoštevano je obdobje od januarja do oktobra.

Marca se je plača znižala, ker je bilo veliko ljudi na čakanju, nadomestilo za čakanje pa izplača država in ne delodajalec, zato se ne šteje med sredstva za plače. Povprečna plača je nato aprila poskočila zaradi izplačil kriznega dodatka in ker so bili zaposleni večinoma na čakanju ves mesec. Maja se je več zaposlenih že vrnilo na delo in niso bili ves mesec na čakanju. V izračun se namreč štejejo le tisti, ki so v določenem mesecu dobili izplačilo plače ali nadomestila v breme delodajalca.

Kdor je bil mesec na čakanju, se ne upošteva

"Tako so zaposlene osebe, ki so bile napotene na začasno čakanje na delo za cel mesec, večinoma izločene iz statističnega zajetja (za te zaposlene osebe lahko med drugim domnevamo, da so v večini primerov v povprečju slabše plačane kot zaposlene osebe, ki niso bile napotene na začasno čakanje na delo)," so nam pojasnili na statističnem uradu.

A hkrati je ukrep skrajšanega delovnega časa povprečno plačo znižal. "Po drugi strani pa so zaposlene osebe, ki jim je bilo odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom, vključene v statistično zajetje in se pri izračunu povprečne plače na zaposleno osebo upoštevajo enako kot ostale zaposlene osebe, ne glede na to, da delajo manj časa (kar pomeni, da njihovo upoštevanje povzroči znižanje povprečne plače, saj ne vplivajo na število zaposlenih oseb v statističnem zajetju, hkrati pa je masa plač v breme delodajalca ustrezno manjša)," pravijo na statističnem uradu.

Ker nimajo ustreznih podatkov, vpliva epidemije in državnih ukrepov na gibanje povprečne plače na uradu ne morejo oceniti.

V statistiko plač so sicer zajeti vsi zaposleni pri pravnih osebah, vključeni so zaposleni za določen in nedoločen čas ter za polni in krajši delovni čas. Delodajalci poročajo le za tiste osebe, ki so jim v oni v lastno breme izplačali plačo ali nadomestilo. Če je nekdo na dolgotrajni bolniški, ki jo plača ZZZS, zanj delodajalec ne poroča, prav tako ne poroča o osebah, ki so ves mesec na porodniški. Če bi krizni dodatek tistim, ki so delali, izplačala država, se ne bi upošteval pri povprečni plači, tako pa je država delodajalca, ki je izplačal dodatek, oprostila plačila prispevkov za pokojninsko zavarovanje in jih plačala namesto delodajalca. 

"Podatki se poročajo le za tiste zaposlene osebe, ki so za mesec, za katerega se poroča, poleg morebitnih drugih dohodkov iz delovnega razmerja, prejele tudi izplačilo plače in/ali izplačilo nadomestila plače v breme (iz sredstev) delodajalca. Podatkov za zaposlene osebe, ki za mesec, za katerega se poroča, niso prejele izplačila plače in/ali izplačila nadomestila plače v breme (iz sredstev) delodajalca, ampak so prejele le izplačilo katerega od nadomestil plače iz drugih virov in/ali izplačilo drugih dohodkov iz delovnega razmerja, se v statističnem raziskovanju ZAP/M ne sporoča," pojasnjujejo na statističnem uradu.

"Če je zaposlena oseba za mesec, za katerega se poroča, prejela izplačilo plače in/ali izplačilo  nadomestila plače v breme (iz sredstev) delodajalca in hkrati izplačilo nadomestila plače, ki ne  bremeni delodajalca (tj. refundacije, med katere sodijo tudi refundacije s strani države), je podatke o plačah v statističnem raziskovanju ZAP/M treba sporočati le za tisti del prejetih  izplačil, ki so bila izplačana v breme (iz sredstev) delodajalca," še dodajajo.

janez.zalaznik@zurnal24.si