Na pragu letošnje zime smo bili v Sloveniji snežnih padavin deležni že dvakrat; na Arsu pravijo, da takšno vreme ni nič posebno neobičajnega, je pa res, da smo ga deležni le vsakih nekaj let. "Velike razlike so med leti," pravi naš sogovornik Gregor Vertačnik z Arsa, in dodaja: "Tak čas smo imeli po Sloveniji pred leti tudi precej več snega, po drugi strani pa se nam je zgodilo, da je bilo tudi precej bolj toplo, živo srebro je zlezlo tudi do 10 stopinj Celzija."
Na začetku decembra se lahko pojavijo velike razlike med posameznimi predeli Slovenije; tudi če sneži, se redko zgodi, da bi prišlo do obilnih padavin po vsej državi. Lahko se zgodi, da recimo v Ljubljani zapade precej snega, drugje pa ne.
"Nazadnje je bilo podobno vreme s snežnimi padavinami na začetku decembra leta 2010. Takrat je bilo večinoma po nižinah od pet do 30 centimetrov snega. Nekoliko več ga je bilo, kot zdaj. Zima 2010/11 sicer ni odstopala od dolgoletnih povprečij. Vedeti moramo, da začetek meteorološke zime ne vpliva na njeno nadaljevanje," poudari Vertačnik.
Leta 2005/06 je bila zima zelo radodarna s snegom; v gorah ga je precej zapadlo, ravno tako po nižinah. "Tista zima ni bila izrazito hladna, je pa bilo 1. decembra v Ljubljani 20 centimetrov snega. Zelo veliko snega je takrat zapadlo na severozahodu, v alpskih dolinah. V Ratečah je bilo 90 centimetrov snega, v Bohinjski Bistrici 85 centimetrov. V Beli krajini in novomeški kotlini pa večinoma sploh ni bilo snega," podatke Arsa navaja naš sogovornik in dodaja, da so bile zime v 60-tih in 70-tih letih s snegom bolj radodarne na Gorenjskem, medtem ko v zadnjih 20-tih letih ni več takšnih razlik. Zgodi se celo, da je na Gorenjskem količina snega manjša.
Leta 2010, 2008 in 2005 so zadnje tri zime, ko je bil začetek decembra zasnežen po nižinah. Zima leta 2008 je bila nato na vzhodu večinoma brez snega, bilo ga je nekaj malega v osrednjem in bolj zahodnem delu države.
Po podatkih, ki jih ima Arso, je bilo v začetku decembra največ snega leta 1966, takrat ga je v Ljubljani zapadlo 30 centimetrov, na Gorenjskem je bilo snega čez pol metra, zasneženo pa je bilo tudi Posočje. Na Črnem vrhu nad Idrijo ga je zapadlo 85 centimetrov, na Babnem polju 65, v Kočevju 46.
Da bi imeli na podlagi opažanj zaključke, podobno kot ljudski vremenski pregovori, kako se bo na podlagi začetka zima obnašala naprej, meteorologi nimajo.
"Za zdaj nismo ugotovili, da bi bila kakšna uporabna vrednost teh opažanj oziroma tudi pregovorov. Izjema so tako imenovani ledeni možje. Avstrijci so ugotovili, da ohladitev, zadnja slana okrog 13. in 14. maja, ki velja za ledene može. Če gledamo podatke, ne vidimo nič posebno zanimivega. Do zanimivosti pride čez kakšne deset dni, običajno nastopi obdobje parih dni, ki izstopa po prodoru hladnega zraka in nižjih temperatur. Lahko da je pregovor, povezan z ledenimi možmi, star že 500 let; v tistem času se je uporabljal še gregorijanski koledar. Če podatke torej takorekoč prevedemo na nov koledar, se ljudski rek izide," sklene Vertačnik.