Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, poudarja, da sindikati pri spremembah davčne zakonodaje vedno nasprotujejo zmanjševanju davkov in prispevkov. Vlade se, ko zmanjka sredstev v državnem proračunu, zatečejo v žepe posameznikov. "Trdimo, da tudi tokrat jemljejo pri tistih, kjer lahko, da pa obstaja skupina, kjer pa bi lahko vzeli, ker imajo več," je dejala. 

Rešitve za sanacijo škode po poplavi posegajo v denarne pravice v naslednjem letu. Država bi pobrala dodatnih 150 milijonov evrov iz naslova dohodnine, obenem pa znižala denarne oziroma socialne in družinske prejemke. V ZSSS ocenjujejo, da bodo državljani tako prispevali skupaj skoraj 250 milijonov evrov za obnovo po poplavah, kar je za približno polovico škode, ki jo je po poplavah prijavilo gospodarstvo. "Sprašujem se, koliko bo pa prispevalo gospodarstvo, tako kot bodo prispevali državljani, ne glede na to, ali so bili v poplavah oškodovani ali ne," je dejala. Ob tem je spomnila, da so delodajalske organizacije predlagale mini davčno reformo, po kateri bi gospodarstvo prispevalo še manj. 

V ZSSS ocenjujejo, da bo padla kupna moč prebivalstva. "Že pri 65 evrov dodatnega prejemka posameznika, ki prejema minimalno plačo, ta ne bo več upravičen do dodatne davčne olajšave, kar pomeni, da bo njegov neto znesek nižji. Zaradi zamrznitve socialnih transferjev bodo zlasti na minusu družine, ki bodo prejemale nižje otroške dodatke, premeščale se bodo v višje dohodninske razrede, plačevale večje vsote za vrtce, višje so cene malic, skratka njihov položaj bo upoštevaje vse navedeno bistveno slabši in ukrepi se tudi kumulirajo. Svoje bo naredila tudi inflacija," je na primeru ponazorila Lidija Jerkič.

Dialog je zreduciran

Če se je vlada Roberta Goloba ponašala s tem, da bodo vzpostavili odprt dialog s civilno družbo in sindikati za razliko od predhodne vlade, pa je zdaj ta dialog zreduciran. Namesto pogovora je bilo zdaj poslano zgolj obvestilo vlade o zamrznitvi davčnih olajšav in socialnih transferjev, opozarja predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj. Spomnil je, da je minister za finance Klemen Boštjančič z bankami vzpostavil dialog glede vprašanja davka na bilančno vsoto bank, sindikate pa so zgolj postavili pred izvršena dejstva. 

Odprava plačnih nesorazmerij je bila preložena za eno leto, pri tem pa ni jasno, kaj čaka zaposlene po koncu tega roka. Štrukelj se sprašuje, če to pomeni konec pogajanj. Izpostavil je še, da bo v primeru zamrznitve odprave plačnih nesorazmerij javni sektor v popoplavno obnovo prispeval okoli 200 milijonov evrov. 

Vodja pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek je izpostavil, da ekonomsko socialni svet ne deluje. Delodajalci ne sodelujejo v ESS-ju, a to po njegovem mnenju ne sme biti izgovor za to, da dialoga o ukrepi, ki se tičejo vseh državljanov ne bi bilo. Sindikati niso imeli možnosti z vlado razpravljati o možnih alternativah ukrepom, ki so bili sprejeti, kot tudi ne o finančnih posledicah posamičnih ukrepov. 

Vlada bi morala preiti z besed k dejanjem

"Mogoče se vlada preveč ukvarja s PR beljenjem fasade, medtem ko nosilne stene te hiše – zdravstvo, šolstvo – ne bodo zdržale. Osebno bi si želel uspeh kakršnekoli vlade, da preide z besed na dejanja. Da dobimo občutek, da smo partnerji. Ne pa da se gre in posega tam, kjer je po liniji najmanjšega odpora," je dejal Albert Pavlič, predsednik Zveze delavskih sindikatov Slovenije - Solidarnost (ZDSS). 

"Poplava se danes izkorišča ne samo kot alibi za krčenje sredstev, ampak da se zaobide socialni dialog in tisto nujno usklajevanje, ki je v zakonu jasno zabeleženo, " opozarja Pavlič.

Spomnil je, da je aktualna vlada že lani posegla v zakon o dohodnini in znižala splošno davčno olajšavo, tako da se to ne izvršuje tako, kot pravi zakon. "Mi smo takrat dajali pripombe, ker smo ocenjevali, da gre za poseg v razpoložljiv dohodek zaposlenih, predvsem srednjega sloja," je poudaril. "Nič se ne bo usklajevalo, ne glede na inflacijo, ne glede na izjavo, da ta vlada še zmeraj poantira zdravje, znanje, mlade," je izpostavil. 

"Splošna ocena je, da ta vlada počne vse tisto, kar je očitala prejšnji vladi. Zakonov ne usklajuje, ne išče kompromisa, za spremembe izveš iz medijev. Sprašujem se, kaj se bo zgodilo v nadaljevanju. Nas čaka drugačna obdavčitev božičnice, trinajste plače?," se sprašuje. 

Zakaj ni bilo pogajanj?

Novega kroga pogajanj danes ni bilo. Z ministrstva za javno upravo so dane sporočili, da pogajanja za danes niso bila sklicana in da bi jih morala sklicati sindikalna stran. Tako Štrukelj kot Počivavšek sta povedala, da se pogajanja sklicujejo izmenično, a da vedno vabilo na pogajanja pošlje vlada. "Jaz sem bil na vrsti, da se me podpiše pod vabilo. V četrtek sem poklical na ministrstvo in preveril, zakaj še ni vabila in zakaj se ne usklajujejmo o dnevnem redu. Dobil se odgovor, da v ponedeljek pogajanj ne bo, ker je vladna stran očitno ocenila, da ni pripravljena na njih," je pojasnil Štrukelj. Počivavšek je dodal, da je bilo pred 14 dnevi že dogovorjeno, da pogajanja danes bodo in da izključno vladna stran ni bila pripravljena na pogajanja. 

dezurni@styria-media.si