"V času od 10. do 17. novembra se je okužilo 58 generalnih direktorjev, 145 prodajalcev, 68 zdravnikov, 221 delavcev zdravstvene nege, če temu prištejemo še 78 bolničarjev, smo pri tristotih, 50 kuharjev, 100 snažilk, 44 policistov in tako naprej," je povedala in dodala, da iz tega pride do sklepa, da imajo poklici, ki so neposredno vpleteni v epidemijo, večje število okuženih. A številke so po njenih besedah kljub temu previsoke in tudi v teh skupinah bo potrebno upoštevati bolj rigorozna pravila obnašanja.

Kateri od ukrepov najbolj pomaga pri umirjanju epidemije?

"Žal ne moremo evaluirati posameznih ukrepov, če so bili ukrepi sprejeti istočasno. Teh podatkov nimamo," je v parlamentu povedala dr. Maja Pohar Perme z Inštituta za biostatistiko in medicinsko informatiko na Medicinski fakulteti. Povedano bolj po domače, ker so bili vsi ukrepi sprejeti naenkrat, je nemogoče oceniti, koliko je kateri od njih prispeval k učinku. Zelo verjetno pa je najbolj učinkovito delo od doma.

Foto: slika zaslona

"Ta graf prikazuje povprečno število kontaktov na prebivalca, na dan, v različnih »settingih«. Vidimo, da izstopa ena kategorija. To je delo. Delo prispeva največ k povprečnemu številu kontaktov na prebivalca na dan. Glejte, to je na vsakega prebivalca. Zakaj šole in študij prispevajo tako malo? Ker je šolajočih in tistih, ki študirajo in hodijo v vrtec, le 300 tisoč. Daleč največ kontaktov prispeva tukaj seveda delo in vemo, aktivna populacija je velika približno 1 milijon," je v parlamentu povedal Žiga Zaplotnik.

"Prvi stolpec pomeni, koliko imamo kontaktov v gospodinjstvu, z domačimi. Drugi stolpec, koliko imamo tipično, v normalnih razmerah, kontaktov v gospodinjstvu, z drugimi člani izven našega gospodinjstva - to so tako imenovani obiski. Potem seveda delo. Četrti stolpec šola, študij. Peti transport. Šesti zabava, rekreacija in prosti čas, in sedmi, zadnji stolpec - na desni strani ga vidite – ostalo; to so opravki, frizerski saloni, kozmetika, nakupovanje in tako naprej, vse pač praktično, kar si lahko predstavljamo kot opravek."

"Zato je tako pomembno, kolikšen delež ljudi dela od doma, kot vidite. Tisti najvišji stolpec lahko s tem najbolj zreduciramo. Kolikšen delež zaposlenih dela od doma? Recimo, v prvem valu je bil podatek, da je v neki fazi delalo manj kot 30 % ljudi na delovnem mestu. Trenutno mislim, da je ravno obratno. Okrog 70 % ljudi trenutno je dnevno na delovnem mestu. To je pomembna razlika," je dejal Zaplotnik.

"Zelo verjetna razlaga za ta naš upad epidemije med nekim 10. julijem in pa 10. avgustom, ravno to, da je bilo toliko ljudi odsotnih z delovnega mesta. Potem pa vidite tudi strm vzpon, kajne. To je pa takrat, ko so se ljudje vračali z dopusta nazaj na delovno mesto in ne le to, vračali so se tudi iz različnih območij in tukaj vidimo ta potem strm skok okrog 10. oziroma 15. avgusta," je prepričan Zaplotnik.

Mnogi bi lahko delali od doma, pa jim šefi, tudi ministri, ne dovolijo

Številna podjetja kljub temu, da imajo okužene sodelavce, dela od doma ne dovolijo. "Prepričana sem, da gre za nezaupanje do delavcev," je povedala Dodič Fikfak. Po njenem mnenju so delodajalci v času od 1. do 2. vala namreč imeli dovolj časa, da bi natančno opredelili delovne naloge in tudi vzpostavili seznam preverjanja delavcev, če bi želeli. Dodala je, da lahko tudi okuženi asimptomatski delavci delajo od doma, namesto da bi prosili za bolniški stalež.

"Apeliram na vse delodajalce, da povsod, kjer je to mogoče, uvedejo delo na domu."

Dr. Metoda Dodič Fikfak

Po Zaplotnikovi predstavitvi smo že 13. novembra prosili Urad vlade za informiranje, da zberejo podatke, koliko ljudi po ministrstvih dejansko dela od doma. Po naših informacijah ponekod zahtevajo, da je na delu pol zaposlenih. Tako mora od uslužbenk, ki sta skupaj v pisarni, biti vsak dan ena v službi, čeprav bi delo obe lahko ves čas opravljali od doma. Res sta v pisarni sami, a možnost okužbe je v dvigalu, na stranišču, v skupnih prostorih in pred ustavitvijo javnega prevoza tudi na avtobusu. Le zato, ker se je minister odločil, da pisarna ne sme biti prazna, medtem ko njegovi kolegi delodajalce pozivajo, naj zaposleni čim več delajo od doma.

"Vodilni delavci me tudi skrbijo, ne samo, ker se premalo ščitijo, si tudi težko predstavljam, da nekdo, ki sebe ne zaščiti, poskrbi, da bodo zaščiteni vsi delavci in da bo proizvodnja nemoteno tekla," je o 58 okuženih generalnih direktorjih dejala Dodič Fikfak. Opozorila je, da se v določenih podjetjih ukrepov ne držijo, ne razkužujejo delovnih površin, ne zaščitijo delavcev. 

dezurni@zurnal24.si