6. junij bo dan A – dan za odločitev o arbitražnem sporazumu. Jutri začne teči kampanja, hkrati pa bo na ministrstvu za zunanje zadeve sestanek svetovalne skupine za pripravo slovenske argumentacije za arbitražo. Poiskali naj bi še dodatne argumente in dokumente, ki bi ji pomagali v postopku arbitraže. Povabljenih je okoli 20 udeležencev, tudi Spomenka Hribar, Milan Brglez, Marko Pavliha in Marjan Podobnik.

O dokumentih za zdaj nič
''Pričakujem, da bomo v vpogled dobili dokumente, s katerimi bo šel naš predstavnik v arbitražno komisijo. Doslej še nismo slišali nič o tem, katere dokumente bodo predstavili. Vsekakor pa je treba pogledati v zgodovino, kje in kdaj smo kaj imeli. Vedno smo imeli prost dostop do morja, Hrvaška do Jugoslavije nikoli ni imela Istre v svoji lasti. To se mora upoštevati kot osvetlitev naše zahteve po pravični meji,'' pravi Spomenka Hribar.

Kakšen bo izid referenduma, pa težko napove: ''Mislim, da bo uspel, ostaja  vprašanje enomesečnih argumentov in kampanje.''

''Vsak naslednji sporazum bo manj ugoden''
Profesor za mednarodno pravo Milan Brglez na FDV meni, da je najprej treba ugotoviti, kakšni so argumenti. ''Mislim, da bo ta sestanek v osnovi služil izmenjavi mnenj o tem, v katero smer je treba zadeve preučevati, dejansko so dokumeti zbrani, zdaj jih je treba še sistematizirati. Od zavzemanja stališč oziroma memoranduma je odvisno, kaj se bo na koncu izkazalo kot sporno. Nesporno pa je, da bo sporno, kje naj bi potekala meja na morju, morda pa je treba dopolniti še, kje so morebitni odseki na kopenski meji, ki bi lahko bili nejasni in sporni za našo stran. Poleg tega pa predvidevanje, kaj bi lahko bilo sporno za hrvaško stran, saj moramo imeti tudi za to argumentacijo.''

Tudi Brglez o izidu referenduma ni želel špekulirati, vendar pa ''mislim, da v prihodnje ne bo več možnosti, da bi prišli do tako ugodnega sporazuma. Vsak naslednji bo za Slovenijo precej manj ugoden, če bo hotela razrešiti vprašanje meje'', pravi Brglez.

Zavrnitev na referendumu bo signal
Direktor Zavoda 25. junij Marjan Podobnik je za  zelo problematično označil dejstvo, da bo sestanek svetovalne skupine potekal ravno na dan, ko se začne kampanja, saj bi memorandum lahko začeli pripravljati že prej ali pa bi počakali še en mesec. ''Upam, da se motim, ampak bojim se, da je tu kakšen namen manipulacije z javnostjo.''

''Poskusili bomo kar najbolj pomagati s strokovnjaki, znanjem in izkušnjami. Še vedno pa ostaja dejstvo, da je ta sporazum slab, nesprejemljiv in je neopravičljivo tveganje. Jutri bomo povedali, da se želimo pogovarjati o tem, kaj se bo zgodilo, ko bo 6. junija ta sporazum padel. Takrat bo pomembno, da bo vlada začela na novo delati in priti do boljših izhodišč, kot je ta sporazum. Naredili bomo vse, da se sporazum zavrne.'' Zavrnitev sporazuma pa bi bila po njegovem mnenju tudi signal za evropsko in svetovno javnost, da bi se lahko enako zgodilo z ratifikacijo vstopa Hrvaške v Evropsko unijo.

''Delo bi bilo treba zamrzniti do 6. junija''
''Nezaslišano in protidržavno je, da se nekateri oglašajo v dnevnem časopisju in brezsramno pravijo, da Slovenija nikoli ni imela celotnega Piranskega zaliva ali dostopa do odprtega morja. Če bi bili bolj brez dlake na jeziku, bi lahko rekli, da gre za veleizdajo,'' pa ob zadnjih razpravah poudarja strokovnjak za pomorsko pravo Marko Pavliha.

Ministra za zunanje zadeve Samuela Žbogarja je že ob potrditvi udeležbe seznanil s svojimi zadržki – arbitražni sporazum se mu zdi slaba rešitev in preveliko tveganje za Slovenijo, zato mu bo na referendumu nasprotoval. ''Kljub temu je domoljubno in etično, da se sestanka udeležim. Rad bi videl, kaj je sploh njegov namen, nato pa bo treba delo najverjetneje zamrzniti do 6. junija. Taki sestanki so pravzaprav za vlado že del kampanje. S tem pa prejudicirajo izid referenduma, kar pa ni dobro,'' pravi Pavliha. Meni, da se v vmesnem času ne bi smelo dogajati nič, nato pa bi bilo treba ravnati glede na izid referenduma.  

''Nedvomno je dobro izhodišče naša Bela knjiga, ki ima nekaj tehtne dokumentacije. Tu je nato še cela vrsta različnih objavljenih del, ki so bila mnogokrat zamolčana in prezrta.'' Pri tem ne gre le za pravne argumente, pač pa tudi za zgodovinske, etnološke in tako dalje. Seznam del je Pavliha že posredoval ministrstvu, po njegovem mnenju bi jih morali del predstaviti tudi arbitrom.