Če storite prekršek v tujini, a globe kljub obvestilu o prekršku, ki vam ga pošljejo, ne plačate, vas lahko v Sloveniji doleti izvršba. Države EU imajo namreč med seboj vzpostavljen sistem medsebojnega priznavanja in izvrševanja odločb sodišč in drugih pristojnih organov.

Pri nas je to v pristojnosti Okrajnega sodišča v Celju, ki je pri tako izključno pristojno tudi za izvršitev prometnih kazni iz tujine.

V večini primerov gre najbrž za kazni za prehitro vožnjo, ki jo posnamejo stacionarni radarji. Če vas v tujini zaradi prehitre vožnje ustavijo policisti ali redarji, je treba globo praviloma plačati na kraju. 

"Kadar storilec denarne kazni ne plača v tujini, lahko tuj organ v Republiki Sloveniji vloži pobudo za priznanje in izvršitev tuje (pravnomočne) odločbe. Če so izpolnjeni pogoji za priznanje in izvršitev tuje odločbe, ki so določeni v Zakonu o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije (v nadaljevanju ZSKZDČEU-1), Okrajno sodišče v Celju izda sklep, s katerim odloči, da se tuja odločba prizna in izvrši v Republiki Sloveniji," so nam pojasnili na sodišču. To pa pomeni, da se tuja globa izterja pri nas.

"Pred izdajo sklepa sodišče med drugim preveri predvsem:  

- ali je bila vročitev odločbe opravljena na način, da se je storilec imel možnost z njoseznaniti;

- ali je bil ta seznanjen s kršitvijo in pravnim poukom v jeziku, katerega razume;

- v določenih primerih tudi ali je dejanje prekršek po pravu Republike Slovenije (dvojna kaznivost) ter druge pogoje po 186. členu ZSKZDČEU-1," so pojasnili na celjskem okrajnem sodišču.

Iz Italije ni prišla niti ena zahteva

Čeprav je ogromno znancev že prejelo obvestila o prekrških iz Italije z zahtevo po plačilu, iz te države na celjsko sodišče ni prišla niti še ena zahteva za izterjavo. Iz Madžarske je lani prišla ena zahteva, letos nobena, iz Hrvaške, od koder bi jih glede na množično dopustovanje Slovencev tam pričakovali največ, pa jih je bilo lani pet, letos 17. Tako lani kot letos je okrog 90 odstotkov vseh zahtev prišlo iz Avstrije, na drugem mestu pa je presenetljivo Nizozemska, od koder je prišlo dvakrat toliko zahtev kot iz Nemčije.

Koliko je bil skupni znesek teh glob, ni mogoče izvedeti, saj elektronski sodni vpisnik ne omogoča pridobitve tega podatka.

Postopek na sodišču ne stane nič, davčna izvršba pač

Če so izpolnjeni pogoji, sodišče s sklepom odloči, da se tuja odločba prizna in izvrši v Republiki Sloveniji. Prekrškarju zaradi tega sodnega postopka in sklepa nima dodatnih stroškov. "Če storilec denarne sankcije ne poravna v roku, določenem v izdanem sklepu, se terjatev prisilno izterja preko Finančne uprave Republike Slovenije," so nam pojasnili na sodišču. Strošek davčne izvršbe znaša 10 evrov, če gre za izvršbo na denarna sredstva na banki, pa mora dolžnik banki plačati še stroške izvedbe sklepa o izvršbi, navadno gre za okrog 50 evrov.

Globe iz tujine, ki se izterjajo pri nas, so prihodek slovenskega proračuna in se ne nakazujejo v tujino. Enako so globe za prekrške, ki so bili storjeni pri nas, izterjajo pa v drugi državi EU, prihodek tiste države, ki jo izterja.

Kaj, če prekrškar ni dobil obvestila o prekršku

"Pravilnost vročitve odločbe o prekršku je (ob odsotnosti drugih dokazov) sicer potrebno presojati po pravu države izdajateljice, na kar napotuje načelo vzajemnega priznavanja iz 3. člena ZSKZDČEU-1, vendar ima storilec možnost podati dokazno podprte navedbe, s katerimi lahko takšno vročitev izpodbija. Zaradi tega sodišče pogosto, kadar je v dvomu glede tega, ali se je storilec s pisanjem tujega organa seznanil, razpiše narok, na katerem se lahko le ta izjavi o dopustnosti izvrševanja (3. odstavek 190. člena ZSKZDČEU-1), med drugim tudi o tem, ali je bil z odločbo, katere priznanje in izvršitev se predlaga, seznanjen. Sodišče pri odločanju presoja zgolj ali je bil storilec seznanjen z odločbo o prekršku. Za odločitev ni relevantno, da je bil storilec seznanjen z obvestilom o prekršku oziroma sodišče tega ne preverja," so nam razložili na celjskem okrajnem sodišču.

Za manj kot 70 evrov se postopek ne začne

Okrajno sodišče v Celju je pristojno tudi za pošiljanje kazni v tujino, če jih državljani EU storijo pri nas. To so tudi prekoračitve hitrosti, izmerjene s stacionarnim radarjem, ki jih izmerijo redarji. "Pogoj je, da je bila izrečena sankcija najmanj 70 evrov," so nam pojasnili na sodišču.

"Sodišče na pobudo sodišča ali drugega pristojnega organa, če storilec prekrška globe ni plačal, preveri ali so izpolnjeni pogoji za vložitev predloga za priznanje in izvršitev globe v drugi državi članici EU (med drugim tudi ali je bil storilec seznanjen s prekrškom v jeziku, ki ga razume in ali je prejel odločbo oziroma plačilni nalog, če globa presega 70 evrov, ali je bil storilec prekrška seznanjen s pravico do vložitve pravnega sredstva). Sodišče od predlagatelja zahteva, da predloži dokazilo o vročitvi plačilnega naloga oziroma na drug način dokaže, da je bil storilec seznanjen s prekrškom," so nam razložili na sodišču. V letu 2022 so prejeli 1578 pobud za priznanje in izvršitev denarnih sankcij v tujini (podatek zajema vse pobude vseh predlagateljev - sodišč in prekrškovnih organov), v letu 2023 pa 1691 pobud.

"Sodišče pošilja predloge za priznanje in izvršitev globe tudi v Italijo in iz Italije prejema obvestila pristojnih organov ali so denarno sankcijo priznali ali zavrnili ter ali je bila denarna sankcija izterjana. Po podatkih sodišča pristojni organi Republike Italije, kadar so izpolnjeni pogoji, denarne sankcije priznajo in izvršijo. Okrajno sodišče v Celju pošilja predloge v večino držav članic EU in po podatkih sodišča pristojni organi drugih držav članic EU izvedejo postopek ter odločijo ali bodo denarno sankcijo priznali in izvršili," so nam pojasnili na sodišču. Glede na to, da iz Italije ni prišla nobena zahteva za izvršbo pri nas, nas je zanimalo, ali je pri njih naše kazni mogoče izterjati.

Dars brez vinjete lani ujel več kot 29.700 tujcev 

Na Darsu so nam povedali, da tudi oni za neplačano globo, izrečeno tujcem, v skladu z Zakonom o prekrških na Okrajno sodišče v Celju pošljejo pobudo za priznanje in izvršitev plačilnega naloga. Letos so brez vinjete ujeli kar 29.700 tujcev, največ kršiteljev je vozilo vozila z nemškimi registrskimi oznakami.

"Vedno obstaja možnost, da se kršitelji izognejo plačilu globe, zato pa ravno pri tujcih dajemo poudarek tudi na nadzoru na terenu, kjer imamo možnost, da jim, če ne plačajo globe, zasežemo dokumente (vrnemo jih po plačilu globe)," pravijo na Darsu.

"Podatki o lastnikih vozil, ki so registrirana v tujini, so nam na voljo le za države članice EU, ki so že implementirale direktivo 2019/520 v nacionalno zakonodajo in omogočile dostop do podatkov," so še dodali. A Dars vodi tudi bazo prekrškarjev, kar pomenim, da bi lahko tujca ustavili in kaznovali tudi ob naslednjem obisku Slovenije.

janez.zalaznik@styria-media.si