Evropska komisija je danes Slovensko potico uradno zaščitila kot zajamčeno tradicionalno posebnost (ZTP). To pomeni, da proizvodnja te tradicionalne slovenske sladice ni zemljepisno omejena, pogoj je le certifikat, da je izdelana skladno s potrjeno specifikacijo za Slovensko potico.
Skupno vlogo za zaščito so leta 2017 na kmetijsko ministrstvo vložile Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije in Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije.
Ministrstvo jo je nacionalno zaščitilo decembra 2017 in v začetku 2018 vlogo za zaščito poslalo Evropski komisiji. V postopku obravnave je ugovor na vlogo poslala Avstrija, ki je želela zaščititi proizvode s podobnim imenom, kot so »Potize« in »Putize«. Slovenija in Avstrija sta se dogovorili, da lahko avstrijski proizvajalci navedeni imeni še naprej uporabljajo, saj je cilj Slovenije zaščititi ime »Slovenska potica« in ne »potica« ali izpeljanke tega imena.
Vrst potice je tako v Sloveniji več kot 100 različnih vrst, Slovenska potica pa mora biti enotna tako po vrsti testa, nadevih in obliki.
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jože Podgoršek je ob tem dogodku dejal, da je zelo ponosen, da bo tako imenovana ambasadorka Slovenije in tradicionalna slovenska sladica, pomagala Sloveniji k še boljši prepoznavnosti po svetu. ''Potica je zagotovo jed, ki najbolje simbolizira praznični jedilnik Slovencev,'' je povedal in ob tem čestital vsem pridnim rokam, ki pripravljajo ta že skoraj nacionalni simbol.
Slovenska potica je tako le ena, zaščitena, ki je enotna tako po vrsti testa, nadevih in obliki, ki jih je Evropska komisija podrobno zapisala. Evropska komisija je pod opisom Slovenske potice med drugim zapisala, da je ta ''z različnimi sladkimi ali slanimi nadevi namazan kvašeni testeni zvitek z luknjo v sredini, pečen v okroglem lončenem, porcelanastem ali kovinskem pekaču – potičniku, ki ima ravno dno, obodno steno gladko ali narebreno z navpično stoječimi rebri, v sredini pa prirezani stožec. Tradicionalni oziroma najpogostejši nadevi za slovensko potico so orehov, orehov z rozinami, rozinov, pehtranov ter pehtranov s skuto.'' Zaščitena Slovenska potica je torej lahko pripravljena s petimi različnimi tradicionalnimi nadevi.
Beseda potica je izrazito slovenska in ima svoj jezikovni razvoj iz zgodnejših slovenskih oblik, kot so povitica, povtica, potvica, enotno poimenovanje potica pa se je uveljavilo od 18. stoletja. Najstarejša omemba potice je v delih Primoža Trubarja, najstarejši recept pa je zapisal Janez Vajkard Valvasor.
Vsi proizvajalci, ki želijo proizvajati zaščiteno Slovensko potico (ZTP), se morajo predhodno certificirati, ostali pa lahko še naprej uporabljajo ime potica, orehova potica in podobne izpeljanke.