Zakon, ki predvideva razdelitev valutnega tveganja med med kreditodajalci in kreditojemalci kreditov, je začel veljati 26. februarja, banke pa se zavzemajo, da bi izvajanje zakona začasno zadržali. Zahtevo za ustavno presojo je vložila tudi Banka Slovenije. 

Po zakonu morajo banke v posojila v frankih, sklenjena med 28. junijem 2004 in 31. decembrom 2010, vključiti valutno kapico ne glede na stanje kredita. Ta se aktivira, ko znesek preostanka kredita zaradi spremembe menjalnega tečaja za več kot 10 odstotkov odstopa od zneska preostanka kredita, izračunanega po tečaju na dan črpanja kredita, ali ko višina anuitete zaradi spremembe tečaja za več kot 10 odstotkov odstopa od vrednosti anuitete, izračunane po tečaju na dan črpanja kredita.

Banke zakonu nasprotujejo in opozarjajo, da je bil sprejet, ne da bi poslanci pri tem upoštevali negativno mnenje vlade, Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora Republike Slovenije in Evropske centralne banke. "Ker je Republika Slovenija 25-odstotni delničar NLB d.d., bo ta ukrep posredno zmanjšal premoženje vseh državljanov Slovenije," pravijo na NLB, kjer ocenjujejo, da bo negativni učinek pred obdavčitvijo na poslovanje NLB in NLB Skupine v višini 70 - 75 milijonov evrov.

"Zakon retroaktivno posega v zakonito sklenjene pogodbe"

"Gre za poseg v zakonito sklenjene pogodbene odnose, to pomeni, da nobena pogodba ni več varna pred retroaktivnim posegom zakonodajalca. 250 postopkov teče pred sodišči, več jih na različnih stopnjah odločeno, torej gre tudi za negiranje odločitev sodišč na različnih stopnjah. Zakon je tudi neizvedljiv, saj zahteva podatke, ki v bančnem sektorju niso na voljo. Če bi ta bizaren zakon moral biti izvajan, bi veliko bank izgubilo licenco," opozarja predsednica Združenja bank Slovenije Stanislava Zadravec Caprirolo. Več podrobnosti tukaj. 

V luči prihajajočih volitev se vse pogosteje sprejema zakone, ki so neskladni z ustavo 

Da je zakon več določbah neskladen z ustavo najpomembnejša pa je njegova nedovoljena retroaktivnost in veljavnost za nazaj, s poseganjem v že sklenjene pogodbe, meni tudi pravnik Rajko Pirnat. Zakon krši načela enakosti pred zakonom, saj vse banke meče v isti koš, kršil pa naj bi tudi enakost kreditojemalcev pred zakonom, saj ščiti le točno določeno skupino, ne pa tudi drugih, ki so sprejemali tovrstna tveganja. Neskladno z ustavo je po Pirnatovih besedah tudi, da bankam, ki se jim nalaga neko ravnanje, ni zagotovljeno sodno varstvo.

Na okrogli mizi, ki jo je ob sprejemu zakona pripravila STA,  je bilo slišati, da je treba zakon gledati v luči prihajajočih parlamentarnih volitev ter da se v zadnjem času pogosteje sprejema zakone, za katere se v naprej opozarja, da so neskladni z ustavo. 

Pravniki: "Zakon ne more prestati testa ustavnosti"

Kot "brutalno neustavnost" pa označuje dvakratno kaznovanje za isti prekršek, zakonu pa očita tudi neustavno poseganje v lastninsko pravico bank, saj da s tem, ko za nazaj posega v njihove pridobljene pravice, hkrati posega tudi v njihovo premoženje. Kritičen je bil še do posega v pravnomočno urejena pravna razmerja, saj zakon "brez kakršnihkoli pogojev postopka povozi vse odločbe sodišč", ki so bile izdane v zvezi s problematiko posojil v frankih.

Da zakon ne more prestati testa ustavnosti, se je strinjala tudi Maša Kramar iz Odvetniške pisarne Senica. Kot je opozorila, ne ureja sistemskega področja, temveč konkretne probleme sorazmerno majhnega deleža ljudi, za kar imamo delitev oblasti oz. sodno vejo.

"Pomenljivo je, da je Slovenija edina država z evrom, ki se je odločila to urejati z zakonom," meni Marko Pahor z ljubljanske ekonomske fakultete, ki opozarja tudi na možne posledicah zakona.  Zakon za kreditodajalce, ki ga ne bodo upoštevali, predvideva izgubo licence, pri tem pa menil, da banke upravičeno opozarjajo, da zakona tako, kot je napisan, ne morejo spoštovati, saj ne smejo hraniti podatkov o komitentih več kot 10 let, mnoge njihove stranke pa so preminule.