Analitik javnega mnenja in direktor agencije Valicon Andraž Zorko ocenjuje, da podpora vladi skozi poletje ostaja visoka, ker se v času počitnic ljudje ne obremenjujejo s politiko. Realno sliko podpore vlade bomo videli jeseni, ko se bodo pokazale tudi realne posledice draginje. A napoveduje, da bo vlada jesen politično preživela.

Vlada Roberta Goloba za zdaj uživa eno rekordnih podpor javnosti. Tudi razmere znotraj posameznih strank kažejo na njihova prizadevanja, da bi jo koalicija, ki jo čaka izzivov polna jesen, odnesla brez večjih prask. Veliko vzporednic z Gibanjem Svoboda Zorko vidi pri nekdanji SMC, ne želi pa ponavljati njihovih napak, meni. Na to kaže tudi to, da se je predsednik vlade Robert Golob obdal z veliko strokovnjaki za komuniciranje.

Golob vlado vodi menedžersko, kar je v slovenskem prostoru novost, meni Zorko. Na vprašanje, če bi to lahko zmotilo katero od koalicijskih partneric, ki je morda pričakovala večji vpliv predvsem pri kadrovskih odločitvah, pa je Zorko odgovoril, da bi menedžersko delovanje Goloba koalicijske stranke lahko že vnaprej pričakovale.

Slovenija Golob z gospodarstveniki o energetskih ukrepih

Med koalicijskimi strankami so zadnje ankete izmerile najnižjo javnomnenjsko podporo stranki SD, a ta v resnici ni neobičajno nizka, meni Zorko. Da vodja poslanske skupine Jani Prednik ni podal soglasja h kandidaturi za predsednika stranke, s čimer je aktualna predsednica Tanja Fajon ostala edina kandidatka, pa pomeni, da so v SD strnili vrste, ker so ocenili, da je to za stranko manj škodljivo. Morda tudi niso želeli ponoviti napake iz leta 2012, ko je Boruta Pahorja v tekmi za predsednika SD premagal Igor Lukšič, podpora stranki pa je strmoglavila. Nenavadno se Zorku ne zdi niti nezadovoljstvo s Fajonovo v stranki, saj tudi kot zunanja ministrica ni izpolnila sicer visokih pričakovanj, meni.

Vstop Levice v vlado je bil pričakovan, saj jim glede na rezultat državnozborskih volitev drugega niti ni preostalo, pravi, so pa tudi volivci od nje to pričakovali. S tem pa je Levica na nek način tudi odrasla. Da se zato dogajajo premiki tudi znotraj stranke, ni nenavadno, kot tudi to ne, da je Levica za zdaj "vzorna" koalicijska stranka.

Vlada bo po Zorkovi (na spodnji fotografiji) oceni jesen politično preživela, predvsem na račun velikega števila glasov v DZ. Uspeh referendumov, za katere si prizadeva SDS, pa je odvisen predvsem od podpore NSi.

Foto: Anže Petkovšek Andraž Zorko

V tej stranki so sicer izrazili naklonjenost ideji, da bi podprli referenduma o zakonu o Radioteleviziji Slovenije in zakonu o dolgotrajni oskrbi. Njihove pomoči SDS pri zahtevah za referendume sicer Zorko ne pričakuje kot samoumevne, saj se NSi, kot vedno, kadar so skupaj v opoziciji, rada tu in tam distancira od SDS. V NSi so že napovedali, da ne bodo podprli referenduma o zakonu o vladi. Če bi slednji uspel, pa bi v vsaki normalni demokraciji pričakovali odstop predsednika vlade. Slednje bi sicer lahko pomenilo, da stopamo na pot t. i. italijanskega scenarija, po katerem bi imeli državnozborske volitve vsako leto, opozarja.

Trenutno sodelovanje opozicije s koalicijo pri ukrepih za blaženje draginje Zorko vidi kot nekakšno premirje. Po drugi strani pa nakazuje tudi na to, da se je razočaranje SDS po volitvah nekoliko pomirilo, spoznali so tudi, da vlaganje referendumov na dolgi rok ne bo uspešna strategija. So pa vsekakor v samem začetku mandata v DZ pokazali bistveno več postopkovne spretnosti, meni.

Slovenija Nova zaušnica Janezu Janši

Vse tri koalicijske stranke ostajajo brez kandidata za predsednika republike, koga bodo podprle, pa je za zdaj še nemogoče napovedati. Zorko pričakuje, da ne bodo podprle konkretnega kandidata, ampak bodo volivce pozvale, naj podprejo kandidata, ki zagovarja enake vrednote kot stranke koalicije. Kar z drugimi besedami pomeni, da bodo podprle kandidata, brez da bi povedale njegovo ime, meni Zorko.

Logično je, da Levica in SD v tekmo za predsednika države nista poslali svojega kandidata, saj si ne morejo privoščiti še enega poraza v tako kratkem času, medtem ko kandidata, ki bi lahko zmagal, očitno nimajo, meni. Odstop kandidatke največje parlamentarne stranke Gibanja Svoboda Marte Kos od predsedniške kandidature pa Zorko ocenjuje kot strateško napako stranke. Ta namreč kaže na to, da niso opravili svoje naloge pred najavo kandidature oz. o njej niso dobro premislili, ali pa da ne znajo brati javnomnenjskih raziskav, meni. Marta Kos bi namreč v predsedniški tekmi v primerjavi z njeno glavno izzivalko Natašo Pirc Musar utegnila še veliko pridobiti in morda obrniti rezultat.

Z umikom kandidature Marte Kos je Gibanje Svoboda razočaralo pomemben del volivcev, ki so na državnozborskih volitvah zanje glasovali iskreno. Dolgoročno bo to negativno vplivalo na podporo tej stranki, namesto da bi jo z močno kandidatko, kar je Marta Kos nedvomno bila, utrdili in preverili na predsedniških volitvah, ocenjuje Zorko.