Javni uslužbenci so namreč po njihovem pravico do regresa v polni višini 692 evrov pridobili že pred uveljavitvijo zakona za uravnoteženje javnih financ, ki ne more retroaktivno posegati v že pridobljene pravice zaposlenih.

V kolektivnem sporu tako Sviz zahteva sodno varstvo zaradi kršitve kolektivne pogodbe, natančneje dogovora o ukrepih na področju plač in drugih prejemkov v javnem sektorju za leti 2011 in 2012.

Kolektivni spor pa so vložili, ker so se odločili, da bodo izkoristili vse možnosti. "Gre za to, da ne želimo nič prepustiti naključju. Šli bomo po vseh možnih poteh," je dejal glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj.

Tako je vprašanje izplačila regresa že v presoji na ustavnem sodišču. Preko pravne pomoči Sviza pa so vložili tudi nekaj individualnih zahtev za plačilo razlike regresa, nato pa še vzorčnih individualnih tožb, je pojasnil Štrukelj.

Na zahteve za plačilo razlike regresa se je ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport minuli teden odzvalo z okrožnico ravnateljem vrtcev, osnovnih, srednjih, glasbenih in višjih strokovnih šol ter dijaških domov.

V njej je ministrstvo poudarilo, da do morebitne drugačne odločitve ustavnega sodišča zakonito podlago za plačilo regresa predstavlja zakon za uravnoteženje javnih financ, zaradi česar so zahtevki za plačilo razlike regresa za letni dopust neutemeljeni in jih je treba zavrniti.

Ravnatelje seznanjajo, kako naj ravnajo v primeru vloženega zahtevka ali tožbe. K okrožnici pa ministrstvo prilaga tudi vzorec odločbe o zavrnitvi zahtevka.

Štrukelj je še pojasnil, da so najprej razmišljali, da bi kolektivni spor vložila Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije, a se nazadnje za to niso odločili, ker konfederacije ni med podpisniki kolektivne pogodbe.