Sviz odklanja vladni predlog o novem sistemu plač za učitelje, vendar so se kljub blokadi pogajanj v torek pripravljeni znova usesti za skupno mizo z vlado. Če tudi po torku ne bo napredka, bo glavni odbor sindikata na izredni seji odločal o pozivu k splošni enodnevni opozorilni stavki v šolstvu – od vrtcev do univerz. Glavni tajnik sindikata Branimir Štrukelj napoveduje, da se bodo stavki verjetno pridružili tudi raziskovalci v raziskovalnih inštitutih.
 
Brez dogovora bodo poletne počitnice daljše
Čeprav bo to oslabilo njihova pogajalska izhodišča, "ne bomo vzeli za talce otrok, staršev in učencev", zato pred koncem tekočega šolskega leta ne bodo zaostrovali odnosov, je pojasnil Štrukelj. "Če pa dogovora do 1. septembra z vlado ne bo, potem se pouk v naši državi s 1. septembrom ne bo začel," je dodal Štrukelj.

Štrukelj zahteva opravičilo zaradi nedavne ministrove izjave. © IFP

"Rušenje obstoječih razmerij"
V Svizu zahtevajo ohranitev razmerja učiteljev in raziskovalcev do primerljivih delovnih mest v javni upravi in zdravstvu, ki se po njihovem mnenju z novim plačnim sistemom ruši. S tem naj bi preprečili tudi "padanje ugleda in družbenega pomena poklicev in delovnih mest v izobraževanju in raziskovalni dejavnosti, za katere vsi kot mantro ponavljajo, da so nosilec razvoja v naši državi".

V sindikatu bi bili pripravljeni tudi na pogovor o odložitvi usklajevanja plač. Predlogi Sviza bi ob uskladitvi plač v drugih poklicih še zmeraj pomenili realni padec plač za učitelje začetnike, za mentorje in učiteljske svetnike pa kvečjemu petodstotno realno povišanje. Kot je dodal Štrukelj, se zavedajo, da bodo z novim sistemom plač vsekakor na slabšem, ne morejo pa pristati na to, da se razlike "drastično poglabljajo".

Branimir Štrukelj © IFP

Sviz in vlada sta narazen za 45 milijonov evrov
Minister za javno upravo Gregor Virant je ocenil, da o krivdi za zastoj pri pogajanjih ni mogoče govoriti, saj gre za interesno nasprotje. Ob tem pa opozarja, da sta si Sviz in vlada v svojih predlogih narazen za 45 milijonov evrov. Virant ob tem spominja, "da so se plače v vzgoji in izobraževanju bistveno dvigovale v letih od 2002 do 2006, v obdobju, ko so bile plače vseh drugih zaposlenih v javnem sektorju zamrznjene".

Štrukelj je sicer zavrnil trditve glavnega vladnega pogajalca in ministra za javno upravo, ki so po njegovem zavajajoče oziroma za učitelje žaljive. Tako je zavrnil trditev, da so se plače znotraj javnega sektorja v zadnjih letih zvišale le za šolnike. Najbolj so po njegovem namreč pridobili v državni upravi. Štrukelj je od ministra zahteval tudi, naj se opraviči učiteljem za njegovo nedavno izjavo, da ni mogoče primerjati dela učitelja svetnika z delom najvišjih državnih uradnikov.

Virant zahteva enoten model za vse, ki so plačani iz javnega denarja. © IFP

Virant: z reformo bi se stanje izboljšalo predvsem za učitelje
Virant je ob tem spomnil, da imajo omenjeni uradniki, ki so "odgovorni za pripravo zakonodaje in pogosto tudi za porabo stotin milijonov proračunskega denarja, že od nekdaj višje plače od učiteljev" , ob tem pa bi se s plačno reformo stanje izboljšalo predvsem za učitelje.

"Sekretar v najvišjem napredovalnem razredu bo imel s plačno reformo plačo zamrznjeno, podsekretar v najvišjem plačnem razredu bo s plačno reformo pridobil 20 evrov, učitelj svetnik v najvišjem plačnem razredu pa bi po vladnem predlogu pridobil 283 evrov na mesec," je plačne spremembe pojasnil Virant.

''Predlagani plačni model pomeni neke vrste posilstvo''
Štrukelj je spomnil, da predlagani model plačnih razredov, ki se uveljavlja za celoten javni sektor, temelji na sistemu, ki ga pozna državna uprava, in zato pomeni neke vrste posilstvo. Predlog namreč po Štrukljevo "povalja specifičnosti, ki jih ni mogoče preprosto prezreti v šolstvu, zdravstvu, da ne govorimo o specializiranih dejavnostih, kot je raziskovalna".

Za Viranta je očitek o "povaljanju specifičnosti" nesmiseln. Po njegovem "je potreben enoten plačni sistem za vse, ki so financirani iz javne blagajne". Prav tako je minister prepričan, da so bila s kolektivno pogodbo za javni sektor, parafirano julija lani s strani večine sindikatov, vzpostavljena "primerna razmerja".