Kreativni šef oglaševalske agencije McGarryBowen Steve Hicks je tako v nedavnem eseju zapisal, da je helvetica nedvomno pisava prihodnosti. Uspeh helvetice pripisuje predvsem dejtvu, da jo uporabljajo največje institucije in družbe na svetu, kot so ameriška vlada, BMW, Lufthansa, 3M, Motorola, pa tudi spletni velikani, s tem pa jo delajo za zelo domačo običajnemu uporabniku. Tega tako v helvetici ne glede na točko na Zemlji v helvetici pozdravijo na Facebooku in Twitterju,  Microsoftovi programi ali Appleove aplikacije. Ker je tako uporabniku ta pisava zelo domača, po njej posegajo tudi oglaševalci. Uporablja jo tudi spletna stran Žurnala.

A po pisanju Business Insiderja obstaja tudi globlji vzrok, zakaj je na spletu pisava še posebej priljubljena. Kot so ugotovili na univerzi Stanford, je helvetica tip pisave, ki je za branje prek zaslonov najbolj prijazna, saj so fonti s t. i. serifi, torej malimi črticami na robovih črk, pri branju prek manjših zaslonov tablic ali telefonov precej manj izraziti in s tem bolj naporni za branje.

Stara 55 let

Helvetica je sicer relativno mlada pisava, leta 1957 sta jo razvila Švicarja Max Miedinger in Eduard Hoffmann. Sprva se je imenovala Neue Haas Grotesk, leta 1960 pa so ja za potrebe širše prepoznavnosti preimenovali v helvetico, s čimer spominja na državo izvora. Njene glavne značilnosti so nevtralnost, čistost in jasna berljivost zapisa vseh črk. Precej podoben ji je tip pisave arial, ki se razlikuje predvsem v detajlih posameznih črk.