“Siromak, ki se je k delovnemu inšpektorju obrnil po nasvet, kaj naj naredi, ker nekaj mesecev ni dobil plače, je doma in brez denarja. V Velenju ima družino, ženo in otroka, le mesec in pol pa mu je manjkalo, da bi v Sloveniji prebival pet let, kar pomeni, da bi dobil pravico do stalnega prebivališča in s tem pravico do denarnega nadomestila. Inšpektor mu je svetoval, naj da odpoved po 112. členu zakona o delovnih razmerjih, in ga s tem zavedel,” nam je povedal sindikalist Srečko Čater in pojasnil, da so ob takšni izredni odpovedi do denarnega nadomestila upravičeni le slovenski, ne pa tudi tuji državljani.
Nepopravljiva škoda. Srečko Čater meni, da se na inšpektoratu sprenevedajo in zavajajo. “Inšpektorji za delo so državni uslužbenci, plačani z davkoplačevalskim denarjem in zato morajo v vsakem primeru delati v korist delavcev, ne pa za zaščito kapitala,” je dejal in še enkrat poudaril, da je uporaba 112. člena za delavca, ki nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, izjemno škodljiva. “Delavcem je bila storjena nepopravljiva škoda. Plačani birokrati pa bi se morda zganili šele, ko bi nekaj deset ali sto delavcev izstradalo do smrti,” je komentiral.
Nekateri prepozni
Primer, kot smo izvedeli, ni osamljen. Na Centru za socialno delo Velenje so dejali, da natančnega števila sicer nimajo, se je pri njih s prošnjo po nadomestilu oglasilo veliko tistih, ki niso naši državljani in so podpisali izredno odpoved.
“Ker je bilo tega res veliko, smo celo po radiu pozivali ljudi, naj ničesar ne podpisujejo, dokler se ne posvetujejo o pravicah,” je razložila direktorica Zlatka Srdoč Majer.
“Vse, ki so ostali brez vseh pravic, smo prek svetovanja o prvi socialni pomoči napotili na nevladne humanitarne organizacije in lokalno skupnost – vsi so se takoj odzvali in pomagali,” je pristavila.
Skrajna možnost
“Ko druge poti za prekinitev nevzdržnega položaja v delovnem razmerju ni in ko delodajalec z ničimer ne pripomore k izboljšanju položaja, temveč ga kvečjemu zaostruje, je to včasih edino sredstvo, ki ga uporabimo ob hudem kršenju pravic iz delovnega razmerja,” so nam na vprašanje, čemu so tudi tujim delavcem svetovali izredno odpoved, pojasnili na inšpektoratu za delo. Povedali so, da to storijo, “zlasti kadar delavec ne želi izgubiti določenih pravic, ki bi jih, če bi dal redno odpoved, to pa je pravica do odpravnine, odškodnine za odpovedni rok in izgubljeni zaslužek”.
“V določenih primerih pa lahko pravica do denarnega nadomestila tudi miruje, na primer takrat, ko tuji delavec izgubi pravico do prebivanja v naši državi ali mu poteče delovno dovoljenje,” so še povedali. Pojasnili so tudi, da so inšpektorji, ki so sodelovali v postopkih zoper Vegradova podjetja, delavcem zagotovo predstavili različne možnosti in jim razložili, kako je urejeno to področje. “Odločitev pa je na koncu vedno odvisna od vsakega posameznika,” so opomnili.
Pojasnili so tudi, da so inšpektorji, ki so sodelovali v postopkih zoper Vegradova podjetja, delavcem zagotovo predstavili različne možnosti in jim razložili, kako je urejeno to področje. “Odločitev pa je na koncu vedno odvisna od vsakega posameznika,” so opomnili.