S subvencioniranjem polnega delovnega časa so rešili najmanj osem tisoč delovnih mest, z nadomestilom plače za čakanje na delo pa ohranili 12 tisoč je povedal Svetlik. Kot pravi, imajo med evropskimi državami samo tri nižjo stopnjo brezposelnosti kot mi.

"Brezposelnost se je res povečala za približno polovico glede na stanje v sredini prejšnjega leta, vendar smo za skoraj sto odstotkov več ljudi vključili v programe aktivne politike zaposlovanja, kar prispeva k temu, da je manj težavna za tiste, ki se z njo srečajo," je prepričan Svetlik.

Po njegovem mnenju obstajajo tudi možnosti za večjo zaposljivost ljudi z z osnovnošolsko izobrazbo. "Ne nazadnje je tudi danes, v času krize, opaziti pomanjkanje delavcev za manj zahtevna delovna mesta... Ne vidim razlogov, zakaj delavci iz industrije ne bi mogli preiti v storitveni sektor," je dejal.

Pozna upokojitev ni problem, temveč zgodnje upokojevanje
Na vprašanje ali mladi ne bodo še teže prišli do zaposlitev, če se bo polna upokojitvena starost dvignila na 65 let, je minister odvrnil, da je tako videti le "v sedanjem kriznem kontekstu". Po koncu krize se bomo namreč soočili s pomanjkanjem delovne sile.

Kot je dejal je kritična predvsem starost upokojevanja, ki je sedaj malo pod 60. letom. Z bonusi in malusi bodo zato poskušali motivirati tiste, ki lahko delajo dalj, da to tudi storijo. Spodbujali pa bodo tudi delodajalce, ki morajo po njegovem mnenju nekaj postoriti za kakovost delovnega okolja.

Sindikati niso naši lakaji
Očitke opozicije, da so sindikati lakaji vlade je Svetlik zavrnil z besedami, da ima pogosto občutek, da jih ne podpirajo ter, da od njih pričakuje razumevanje tudi drugih družbenih skupin. Glede predloga novega družinskega zakonika, pa je minister za delo prepričan, da zakon "ne sme diskriminirati skupin, ki štrlijo iz povprečja, a so povsem neškodljive in jim mora nameniti pravice, ki jim pripadajo. Še več, zakon je lahko orodje za postopno rahljanje predsodkov," je še poudaril.