Na vprašanje, ali bi moral premier Borut Pahor v tem primeru iskati zaupnico ali celo odstopiti, pa Svetlik v intervjuju za Delovo Sobotno prilogo meni, da "je na ključnih reformnih projektih treba testirati tudi to".

"Če nam pri ključnih projektih ne uspe in se koalicija tukaj ne more poenotiti, potem ne vem, ali ima smisel vztrajati," razmišlja. Če bi se sporazumeli o treh, štirih ključnih projektih, pa bi bila opcija tudi tehnična vlada, dodaja.

Če bomo na sredi poti ugotovili, da podpore za izvedbo reform ni, bo sicer to po njegovem "poraz za celotno državo".

Glede morebitnega referenduma o reformi bo moral tudi DeSUS delovati konstruktivno, opozarja minister, ki pa računa tudi na podporo civilne družbe in tistih skupin, ki so bile po njegovem do zdaj morda premalo aktivne.

Ob tem se glede možnih posledic reform Svetlik strinja s premierom Borutom Pahorjem, da je treba imeti pred očmi vsaj srednjeročni interes ljudi, "tudi za ceno izgube oblasti".

"Le začasna redistribucija virov"
Svetlik sicer zagotavlja, da gre pri sedanjih ukrepih le za začasno redistribucijo virov. "Jasno je, da v krizi moraš redistribuirati in zaščititi nižje sloje prebivalstva, redistribuirati moraš tudi časovno, se pravi, da se zadolžiš, s tem da bodo na žalost mlajše generacije ta dolg vračale. A z rastjo seveda ta problem odpade. In rast se vrača," trdi minister.

Po njegovem mnenju DeSUS sicer nekoliko preveč poudarja zgolj interese upokojencev, premalo pa vprašanja, ki zadevajo srednjo in mlajšo generacijo. Vlada je morala bremena razporediti enakomerno med vse socialne skupine, in tukaj starejši ne morejo biti izjema, meni.

Manevrski prostor pri formuli za usklajevanje pokojnin z inflacijo je po besedah ministra za delo zelo omejen in možnosti za kakršno koli odstopanje od razmerja 70:30 ni več.

Več pomoči socialno ogroženim
Je pa v pogovoru Svetlik izpostavil, da so v sistem socialne varnosti vgradili pomembne instrumente za pomoč socialno najbolj ogroženim in to v dveh zakonih, ki bosta začela veljati prihodnje leto:

"Dvignili bomo denarne socialne pomoči, zagotovili bomo varstveni dodatek vsem na višji ravni, kot je bil doslej, tako da se bo vsem tistim, ki so danes v težkem socialnem položaju, ta položaj izboljšal."

Ob tem je cilj, da bi vsak upokojenec prejel minimalno 450 evrov mesečno, medtem ko mnogi zdaj prejemajo precej manj kot 400 evrov. "Če je ocenjeno, da je to še premalo, bi se lahko pogovarjali tudi o morebitnem draginjskem dodatku, kot smo ga zagotovili že prejšnje leto. Vendar je tukaj problem, da je proračun kratek," priznava Svetlik.