Foto: Žurnal24 Matej Košir (Foto: Žurnal24) Če uprava neke družbe z obljubami o bajnih odškodninah zaposlene poziva k sporazumni prekinitvi delovnega razmerja, nima nobene vizije in brez razmišljanja počne, kar ji je nekdo naročil, ali pa vodi firmo, ki ji ni več pomoči. Uprava z neko jasno vizijo takšne ponudbe običajno naslavlja na tiste, ki jih za uresničitev svojih ciljev ne potrebuje več. Ne pa vsepovprek. Ampak ravno to je vzorec, ki ga najdemo v delu gospodarstva, kjer se pasejo svete krave. Kjerkoli pač ni aktivnega lastnika, se stroški (če se že morajo) znižujejo, samo da se znižujejo, ne glede na učinkovitost takšnega početja. Telekom lahko tako izgubi najboljši kadrovski potencial za razvoj, ampak dokler ima Mobitel, to očitno niti ni pomembno.

Absurdi. Telekom ima tri zaposlene za nadzor navzočnosti preostalih zaposlenih. Družba objavlja interne razpise za delo v klicnih centrih, kjer jim primanjkuje kadrov (povsod drugod jih je preveč). Ko šefa oddelka degradirajo na raven hišnika, ta obdrži isto plačo. Delavci na istem delovnem mestu imajo povsem različne plače – pa to nima nobene zveze z njihovo učinkovitostjo, izkušnjami, starostjo. Telekom ne vlaga v omrežje in centrale, da hčerinski Siol izgublja boj s konkurenco ...

Z vsem tem očitno ne gre skupaj nobena vizija. Telekom in še marsikatero podjetje v državni lasti v času, ko se svet upira brezobzirnosti kapitalizma, lebdi v neki neznani dimenziji. Če bomo kje kdaj dobili svoje prvo dejanje grške tragedije, ga bomo tukaj.