"Ko sem šel v ZDA predstavit obveznico, je bila v Bruslju že pripravljena ekipa, ki bi napisala program za Slovenijo, če nam ne bi uspelo izdali obveznice. To je marsikomu znano," je v intervjuju za časnik Finance povedal finančni minister Janez Šušteršič. Zato je, kot dodaja, povsem nesmiselno razpravljanje o alternativi varčevanje ali gospodarska rast. "Številni glasni slovenski ekonomisti, ki nastopajo v medijih in nasprotujejo varčevalni politiki vlade, zelo dobro živijo in morda zato ne čutijo težav, v katerih je v resnici država."

Ponovil je, da cena en evro za delnico, po kateri je država od KBC odkupila delež NLB, ne odseva realne vrednosti, ampak je rezultat časovne stiske KBC. Ko bo banka imela očiščene bilance, bo po njegovi oceni privlačnejša za tuje vlagatelje, zato računa, da bo država pri prodaji iztržila več kot evro za delnico.

V NLB kontrolni delež državi

Država banke ne bo prodala v celoti, ampak bo obdržala kontrolni delež. "Očitno bomo morali zaradi razmer v koaliciji ostati pri tem, da država obdrži kontrolni delež, kar nam bo verjetno omejilo krog vlagateljev, s katerimi se bomo lahko pogovarjali," je še povedal Šušteršič in dodal, da je sam glede privatizacije bank predlagal, da bi DZ dovolil prodajo celotnega deleža.

Odločitev ustavnega sodišča o referendumih je po njegovi oceni precendens, ki je dobro znamenje za tujino. Pojasnil je, zakaj po njegovi oceni referendum o pokojninski reformi ni bil za državo tako škodljiv, kot bi bil zdaj referendum o slabi banki: "Razlika med takrat in zdaj je bistvena: danes pri slabi banki rešujemo težave, ki so tukaj in zdaj, ki so aktualne in lahko državo zelo hitro spravijo pod vodo. Pokojninska reforma je bila usmerjena precej bolj dolgoročno na učinke čez 10, 15 in več let."

Bolje šele leta 2014

Dejal je še, da je javnofinančni primanjkljaj predvsem posledica zaposlovanja v javnem sektorju, rasti plač v javnem sektorju in širjenja številnih socialnih pravic na vse širše sloje ljudi. "Ta trend lahko dolgoročno vzdržno ustavimo in hkrati spremenimo sestavo javnih financ samo z zmanjševanjem državne porabe, ne s čedalje višjimi davki," je dejal ter tako pojasnil, zakaj vlada še ni posegla po možnosti dviga DDV.

Napovedal je, da se bodo v drugi polovici leta 2013 začeli kazati prvi pozitivni učinki vladnih ukrepov, boljšo gospodarsko sliko pa lahko po njegovi oceni pričakujemo šele v letu 2014.