"Današnji podatki kažejo, da v zadnjih treh letih ni bilo narejeno nič za uravnoteženje javnih financ, ravno nasprotno, primanjkljaj se je iz leta v leto še povečeval. To seveda samo dodatno poudarja odgovornost, ki jo imamo, da že letos z zelo odločnimi ukrepi znižamo primanjkljaj," je podatke komentiral minister za finance Janez Šušteršič.

Slovenija po njegovih besedah že od začetka finančne in gospodarske krize, ko je ustvarila visok primanjkljaj, evropskim partnerjem obljublja, da ga bo zniževala.

Minister pa je danes znova opozoril, da mora Slovenija primanjkljaj znižati ne s 6,4 na 5,5 odstotka, ampak na tri odstotke BDP ali blizu te številke. "Le tako bomo prihodnje leto res lahko izpolnili cilj, ki je tudi naša zaveza do mednarodne skupnosti," je prepričan.

"Aprila nas bodo ocenjevali strogo"

Šušteršič zato meni, da so ukrepi za uravnoteženje javnih financ, ki jih je predlagala vlada, nujni. Izrednega pomena je po njegovih besedah tudi njihovo hitro sprejetje, saj bo podatek o visokem primanjkljaju prispeval k temu, da "nas bodo aprila ocenjevali zelo strogo in bodo na Slovenijo gledali kot na državo, ki doslej ni naredila nič za izpolnitev svojih obljub".

Na finančnem ministrstvu so postregli še z nekaj opozorili glede možnih nadaljnjih postopkov na ravni Evropske unije (EU) proti Sloveniji zaradi presežnega primanjkljaja. Predvideva se namreč, da bodo v Bruslju oceno slovenskih varčevalnih in reformnih ukrepov objavili 11. maja.

Če bo evropska komisija ocenila, da Slovenija prihodnje leto ne bo dosegla znižanja primanjkljaja pod tri odstotke BDP na trajen in kredibilen način, bo članicam EU v sprejem predlagala sklep, da Slovenija ni sprejela učinkovitih ukrepov za odpravo presežnega primanjkljaja. Če kvalificirana večina članic ne bo proti temu sklepu, bodo proti Sloveniji lahko uvedene sankcije.

Brez varčevalnih ukrepov tudi Slovenija po pomoč

Šušteršič pa je danes v Koebenhavnu opozoril, da se lahko tudi Sloveniji zgodi, da bo morala zaprositi za pomoč, če predlagani varčevalni ukrepi ne bodo sprejeti.

Odločitev evrske skupine o povečanju posojilne zmožnosti reševalnih skladov je finančni minister Janez Šušteršič komentiral z besedami, da je izbran najugodnejši način za to. Sloveniji namreč ne prinaša dodatnih obveznosti, razen pospešitve vplačevanja osnovnega kapitala v stalni krizni mehanizem.

Na vprašanje, ali meni, da bo današnja odločitev pomirila finančne trge, je minister odgovoril, da "za nekaj časa najbrž že".