Občina od torka nima več blokiranega žiroračuna. To pomeni, da bodo po dobrih dveh letih in pol lažje zadihali. “Ministrstvu za finance dolgujemo le še 125 tisoč evrov iz zakladnice, kar lahko poravnamo v štirih obrokih,” pojasnjuje župan Občine Štore Miran Jurkošek.
Tožbe že junija. Štorski svetniki zahtevajo, naj občina odškodninske tožbe zoper ovadene – nekdanjega župana Štor Franca Jazbeca, nekdanjo direktorico občinske uprave Irenco Ocvirk in lastnika podjetja Hudournik (to je v stečaju) Stanka Zakelška – vloži do konca junija. Skupaj z obrestmi naj bi ta znašala skoraj tri milijone evrov. Vsi trije so osumljeni zlorabe položaja in goljufij, vendar preiskava, kot so nam povedali na tožilstvu, še poteka.
Izvršba na izvršbo
Občina je imela račun blokiran od septembra 2007, ko ji je sodišče zaseglo prvih 171 tisoč evrov. “Zame je bil to šok; šele potem smo začeli odkrivati, da je izvršba povezana s poroštvi, ki jih je občina prejšnja leta bankam dala zato, da je pomagala zasebnemu podjetju Hudournik v lasti Stanka Zakelška,” pravi Jurkošek. Še pred letom in pol so imeli 18 izvršb; polovica jih je bila od Slovenskih železnic, povezanih z vzdrževanjem prehodov čez železnico, preostale pa od raznih finančnih družb (Finea, Zvon 1) in bank, ki so dolgove zaradi poroštev podjetju Hudournik terjale od občine. Z večino se je vodstvu občine uspelo dogovoriti za poplačilo dolgov, nekateri so jim celo odpisali zamudne obresti, le ministrstvo za finance in banka Sparkasse ne. “Do konca so ostali trdi pogajalci in tega, kar sem doživljal, ne privoščim nobenemu županskemu kolegu,” pove Jurkošek.
Samo najnujnejše
Na vprašanje, kako je občina takrat sploh funkcionirala, Jurkošek odgovarja, da ji je sodišče dovolilo zgolj zajamčeno porabo sredstev v višini 183 tisoč evrov na mesec. “To je zadostovalo za najnujnejše, za plače, vrtec, stroške šole, plačilo domske oskrbe za nekatere občane; nekaj je ostalo tudi za vzdrževanje in manjše investicije, a samo tiste, za katere smo dobili vsaj polovično soudeležbo,” pravi Jurkošek in dodaja, da jim je na razpisu vsako leto uspelo pridobiti nekaj denarja tudi za ureditev cest. “A tako sušno obdobje, kot smo ga imeli, se, upam, ne bo več ponovilo,” še pravi.
Razvojni projekti zastali
“Težav nismo kdo ve kako občutili, bolj skrb vzbujajoče je, da so povsem zastali razvojni projekti občine, sploh če se primerjamo s sosednjimi primerljivimi občinami. Dobesedno zadušili so nas,” pove Emil Kačičnik, eden od občanov, ki se mu bolj kot vse drugo zdi pomembno, da v kraju med seboj ostanejo složni. “Šele zdaj so začeli delovati tudi športni klubi in kulturna društva in upam, da bo odslej za vse lažje,” dodaja.