Konec julija in na začetku avgusta na Primorskem skoraj ni deževalo, sušne razmere pa so se še zaostrile, obenem je Slovenijo zajel letos že tretji močnejši vročinski val, zato Agencija RS za okolje (Arso) poziva vse prebivalce, naj s svojim ravnanjem ne poslabšujejo količinskega in kakovostnega stanja voda. To še posebno velja na najbolj ranljivih območjih.
Začetek avgusta je bil v osrednji Sloveniji in v pasu proti Dolenjski blizu pet stopinj Celzija toplejši, tudi drugod po Sloveniji je bilo od tri do štiri stopinje topleje kot v povprečju med letoma 1971 in 2000. Na agenciji so beležili tudi rekordno vroče dni. Od prvega julija do sredine avgusta je skupno najmanj padavin padlo na Obali, v Vipavski dolini, na Goriškem in širšem zaledju jugozahodne Slovenije, še vedno manj kot 10 milimetrov.
Na Primorskem že od oktobra brez obilnejšega deževja
Najdlje sušne razmere trajajo na Primorskem, kjer že od lanskega oktobra ni bilo obilnejšega dežja. Skromne so bile padavine v tem obdobju tudi v večjem delu osrednje Slovenije ter v pasu proti jugovzhodnem delu, kjer je padlo od 50 do 100 milimetrov.
Razen nekaj krajevnih ploh v soboto in predvidoma v sredo, omembe vrednih padavin vsaj do 20. avgusta ne bo. Spet bo pritisnila vročina, od sredine tedna naprej bodo najvišje temperature po nižinah spet nad 30 stopinj Celzija.
Agencija je obenem odločila, da je treba zaradi zagotavljanja vodnih količin, kakovosti voda in ohranjanja naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov, to je zaradi zagotavljanja pitne vode na vodovarstvenem območju, začasno ustaviti izvajanje vodnih dovoljenj na območju zaledja izvira Rižane, ki niso namenjena oskrbi s pitno vodo. Pri takih omejitvah ali ustavitvah rabe voda je treba najprej zagotoviti pitno vodo in vodo za varstvo pred požarom.
Najbolj kritično na področju slovenske Istre
Vrednosti zalog podzemnih vod so na začetku avgusta zaradi dolgotrajnega izpada padavin zelo nizke na kraškem območju južne Slovenije in mestoma ne zagotavljajo več nemotene oskrbe s pitno vodo. Količinsko najbolj ogrožen je vodonosnik zaledja izvira Rižane, kjer že dlje časa spremljajo zelo nizke vodne gladine, precej nizke vodne gladine pa so v tem času tudi ponekod na Dolenjskem in Notranjskem.
Najmanjšo vodnatost ta čas beležijo na območju slovenske Istre, v Vipavski dolini, na območju nizkega krasa in ponekod v vzhodni Sloveniji, ki je manjša od značilnih vrednosti za ta letni čas.