Glede na dogovor, ki ga je vlada dosegla s socialnimi partnerji, se bodo plače z junijem znižale za osem odstotkov, hkrati pa se bodo odpravila plačna nesorazmerja. Regres za letni dopust javnih uslužbencev bo letos odvisen od plačnega razreda.
Najvišji regres bodo prejeli javni uslužbenci do 13. plačnega razreda, in sicer 692 evrov, najnižjega pa tisti, ki so uvrščeni od 40. plačnega razreda naprej, in sicer 100 evrov.
Javnim uslužbencem, ki bodo na dan uveljavitve zakona izpolnjevali pogoje za starostno pokojnino, bo prenehalo delovno razmerje. Razen, če se z delodajalci ne bodo dogovorili za nadaljevanje delovnega razmerja.
Znižali se bodo tudi stroški prevozov na delo, in sicer bo nadomestilo pripadlo zaposlenim glede na razdaljo od kraja bivališča do delovnega mesta, če ta razdalja znaša več kot dva kilometra. Kilometrina bo znašala osem odstotkov cene bencina. Javni uslužbenci pa bodo odslej lahko koristili največ 35 dni letnega dopusta.
Pokojnine se letos ne bodo usklajevale, medtem ko se bodo pokojnine, ki se izplačujejo iz državne blagajne, znižale. Prav tako najvišja "državna" pokojnina ne bo smela znašati več kot 1450 evrov.
Letni dodatek za rekreacijo pa bodo dobili le tisti upokojenci, ki imajo pokojnino nižjo od 622 evrov. Dodatek bo odvisen od višine pokojnine, pri čemer bo najvišji znašal 368 evrov, najnižji pa 166 evrov.
2. januar ni več dela prost dan
Na področju zdravstvenega varstva se bodo med drugim znižali stroški zdravstvenih storitev, ki jih krije osnovno zdravstveno zavarovanje. Znižujejo se tudi nadomestila za bolniško odsotnost do 90. dne začasne zadržanosti z dela na 90 odstotkov osnove, razen za bolniško odsotnost zaradi poklicne bolezni ali poškodb pri delu in za nego družinskega člana.
Z varčevalnimi ukrepi se ukinja 2. januar kot dela prost dan, medtem ko se po dogovoru vlade s sindikati kot dela prost dan ohranja 2. maj.
Starši bodo za drugega otroka v vrtcu po novem plačevali 30 odstotkov cene vrtca. Porodniško nadomestilo v prvih treh mesecih ostaja enako kot doslej, niža pa se starševsko nadomestilo, in sicer na 90 odstotkov. Starševsko nadomestilo bo sicer ostalo 100-odstotno, če osnova plače znaša manj kot 763 evrov. Starševsko nadomestilo pa v nobenem primeru ne bo smelo znašati več kot dvakratnik povprečne plače.
Denarno nadomestilo za brezposelnost bo po novem za prve tri mesece znašalo 80 odstotkov osnove, v naslednjih devetih mesecih 60 odstotkov, nato pa v višini 50 odstotkov od osnove.
Zakon proračunskim uporabnikom tudi omejuje sklepanje avtorskih in podjemnih pogodb ter študentskega dela.
Študentje odslej ne bodo imeli pravice do subvencionirane prehrane med 15. julijem in 15. avgustom. Ukinja pa se tudi državna subvencija za dijaško prehrano, do subvencij bodo upravičeni le še socialno ogroženi. Zakon tudi ukinja subvencije mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja. Na področju vzgoje in izobraževanja pa združuje nekatere zavode.
Iz zakona pa so poslanci z dopolnili izvzeli spreminjanje normativov in standardov v vzgoji in izobraževanju, pa tudi sporno določbo glede spreminjanja upokojitvenih pogojev za moške.