Na vprašanje, ali podpirajo pokojninsko reformo, je 50 odstotkov vprašanih v anketi, ki jo je opravil časnik Delo, dejalo, da je ne podpirajo, medtem ko je bilo za 37 odstotkov sodelujočih. Preostalih 13 odstotkov na vprašanje ni znalo ali ni hotelo odgovoriti. Reformi najbolj nasprotujejo stari med 18 in 25 let, največjo podporo pa ima med starimi 66 let ali več, upokojenci in visoko izobraženimi.
Zakon o preprečevanju dela na črno podpira 34 odstotkov vprašanih, ne podpira pa ga 58 odstotkov. Omenjeni zakon podpirajo simpatizerji SD, saj se je v omenjeni skupini za izreklo 54 odstotkov, proti pa 41 odstotkov vprašanih.
V anketi so spraševali tudi o nedavni smrti Osame bin Ladna. Večina, 54,1 odstotka, ljudi meni, da bi mu morali soditi, medtem ko jih 35,4 odstotka meni, da z ubojem bin Ladna ni nič narobe.
71,4 odstotka jih je proti sprejemu zapornikov iz Guantanama, medtem ko jih je za 20,1 odstotka.
Pri zakonu o arhivih je stanje malce drugačno. Zakon podpira 33 odstotkov vprašanih, proti jih je 32 odstotkov, večina, 35 odstotkov, pa se glede zakona ni opredelila. Med tistimi, ki podpirajo zakon, so simpatizerji SDS, SD in DeSUS-a.
Obetavna napoved udeležbe
Na izid referenduma bo vplivala tudi udeležba. Tokratna anketa je pokazala, da naj bi bila udeležba dokaj visoka, in sicer 39-odstotna.
Ne za enega, ne za vse?
Pričakovati je, da bo večina na referendumu glasovala po enotnem obrazcu: kdor bo glasoval proti pokojninski reformi, bo glasoval tudi proti drugima zakonoma. Analiza med anketiranci, ki so se opredelili glede vseh treh zakonov, je pokazala, da je največ takih, ki bodo pri vseh treh obkrožili proti, in sicer 26,2 odstotka. Pri vseh treh bi za glasovalo 13,7 odstotka ljudi, kar je manj, kot je tistih, ki bodo proti pokojninski reformi in delu na črno, a za arhivski zakon (17, 1 odstotka).