Gospodarsko in družbeno krizo številni povezujejo tudi s premalo učinkovitim gospodarjenjem z
državnim oziroma javnim premoženjem in nepreglednim poslovanjem javnih financ, katerih pomemben del
so proračuni občin. O ravnanju z denarjem davkoplačevalcev bodo danes na srečanju z
gospodarstveniki slovenske Istre govorili tudi ob obisku predsednika računskega sodišča
Igorja Šoltesa.
Računsko sodišče sicer ob zadnjem pregledu porabe v koprski občini ni izreklo negativnega
mnenja, čeprav nekatere številke porajajo pomisleke. Ena od njih je izračun dolga na občana. Kot
smo že pisali, je povprečna zadolženost na občana v Sloveniji 222 evrov. Izračun po posamičnih
občinah kaže raznoliko podobo. Izola je edina že zadolžena, dolg na občana znaša 159 evrov.
Visoko nad povprečjem
Občina Koper nima najetega nobenega posojila, do konca leta pa se bo predvidoma zadolžila za
25 milijonov evrov; tako bi dolg na Koprčana dosegel 486 evrov. Prav tako bo dolg na občana letos
poskočil v Piranu, kjer načrtujejo zadolžitev v višini osmih milijonov evrov. Dolg Pirančana bi
tako dosegel 461 evrov; obe občini bi bili na prebivalca tako zadolženi visoko nad slovenskim
povprečjem.
"Če bomo najeli posojilo v višini 25 milijonov evrov, bi to pomenilo le 2,5-odstotni delež
proračuna za odplačilo v naslednjih letih. Limit zadolževanja, do katerega bi se lahko zadolžili,
pa je kar osemodstoten," poudarjajo na Občini Koper.
Superfantastični dolg
Do konca leta bo vsak Koprčan zadolžen za 486, Pirančan pa za 461 evrov.