Kot smo v Žurnalu24 že poročali, v Sloveniji vsi, ki bi se želeli ogrevati s toplotno črpalko, do subvencije Eko sklada niso upravičeni. V Ljubljani razlog za to tiči v odloku, ki določa prednostne načine ogrevanja. Kakšno pa je stanje drugje? Za pojasnila smo se obrnili na občine Kranj, Celje in Maribor.  

Slovenija Subvencije Eko sklada: Če živite v teh krajih, se zanje lahko obrišete pod nosom

Celje: ''Na območju plina dopuščamo toplotne črpalke'' 

V Celju so za nas povedali, da posebnega odloka o prednostnem načinu ogrevanja stavb nimajo. Na podlagi sprejetega Odloka o načrtu kakovosti zraka za Mestno občino Celje, ki ga je sprejela Vlada RS ob soglasju Mestnega sveta MO Celje, so pripravili seznam parcel, katerim so določili prednostni način ogrevanja. ''Prednostna načina sta daljinsko ogrevanje in ogrevanje s plinom, pri čemer pa v območju plina dopuščamo tudi ogrevanje s toplotnimi črpalkami. Območja, kjer v načrtih ni predvidena izgradnja plinovodnega ali toplovodnega omrežja, je s subvencijami dovoljeno spodbujati tudi k zamenjavi kurilnih naprav na biomaso,'' so za nas povedali v Celju. 

Maribor: ''Karta prioritetnih območij še ni ažurirana'' 

V Mariboru velja državni Odlok o načrtu za kakovost zraka za aglomeracijo Maribor, ki je bil sprejet v decembru 2018. Priloga odloka je karta, ki določa prioritetni način ogrevanja na parcelno mejo natančno. Karta služi tudi kot podlaga za pridobivanje subvencij Eko sklada. Razdeljena je na območja, kjer je prioritetni način ogrevanja zemeljski plin ali daljinsko ogrevanje. Na območjih, kjer ni plinovodnega omrežja (in tam tudi ni načrtovano) ali daljinskega ogrevanja, prioritetni način ogrevanja ni določen. ''Ker je bil spremenjen odlok sprejet v decembru 2018, veljavna karta še ni ažurirana, bo pa bo v kratkem,'' so sporočil iz mariboske občine. 

Avto Toliko subvencij za električne mopede so podelili

Kranj: ''Subvencije za toplotne črpalke da, za plinske kotle ne.'' 

V Kranju so povedali, da so tudi tam sprejeli dve prednostni območji ogrevanja – prednostno območje ogrevanja z zemeljskim plinom in prednostno območje daljinskega ogrevanja. Slednje vključuje večstanovanjske objekte na Planini in v Krajevni skupnosti Vodovodni stolp, torej vse tisti objekte, ki so priključeni na daljinski sistem ogrevanja. Na območjih, kjer se objekti lahko priključijo na zemeljski plin, pa je bil ta določen kot prednostni način ogrevanja. Preostala območja prednostnega načina ogrevanja nimajo določenega. ''Iz prednostnega območja ogrevanja na zemeljski plin smo izločili nosilce kmetijskih dejavnosti, enkrat letno pa območja usklajujemo glede na ugotovljene spremembe možnosti priklopa na plinsko omrežje in daljinsko omrežje, usklajujemo pa tudi nosilce kmetijske dejavnosti,'' so pojasnili predstavniki Mestne občine Kranj. 

'''Tam kjer prednostnih območij ni, lastniki stanovanjskih objektov lahko pridobijo subvencijo za biomasne kotle in toplotne črpalke, ne pa tudi plinske kotle. Lahko pa občani omejitve ne upoštevajo in se odločijo za nakup plinskega oziroma biomasnega kotla, a v teh primerih ne morejo prejeti nepovratne subvencije Eko sklada. Menimo, da bo ob pripravi novega odloka Vlade RS o kakovosti zraka potrebno določitev prednostnih območij nadgraditi oziroma razširiti na celotno območje države. V Kranju smo med celoletnim izvajanjem meritev kakovosti zraka v letu 2017 ugotovili, da določene emisije izvirajo iz sosednjih občin, kjer prej omenjenih spodbud Eko sklada nimajo, zato se krajani teh občin redkeje odločajo za sanacijo kurilnih naprav.''

 Mestna občina Kranj  

''MO Kranj prav tako pripravlja nov lokalni energetski koncept, ki bo obravnaval in na novo določil prednostna območja ogrevanja s tem, da zasledujemo cilj izboljšanje kakovosti zraka, povečanje energetske učinkovitosti in še posebej zvečanje izrabe obnovljivih virov energije,'' pravijo v Kranju. Dodali so še, da se bo sprejem tega dokumenta izvajal v prvi polovici leta 2019 na mestnem svetu.