V Sloveniji ste, če se želite ogrevati s pomočjo toplotne črpalke, upravičeni do subvencije Eko sklada. A to ne velja za vse. Kot smo pred leti že poročali, del Ljubljančanov do subvencij ni upravičen. Razlog tiči v odloku mestne občine, ki za celotno občino določa prednostne načine ogrevanja.

Kdor stanuje na območju, kjer je kot prednostni način ogrevanja določeno ogravnaje s plinom ali preko daljinskega ogrevanja, do subvencije Eko sklada ni upravičen. Pri obeh prednostnih načinih prihaja do izpustov CO₂ v zrak, gre torej za spodbujanje onesnaževanja okolja?

Na Oddelku za varstvo okolja MOL so nam povedali, da so se v  Ljubljani v preteklosti srečevali s hudim onesnaženjem zraka, ki je bilo problematično zlasti v zimskih mesecih. ''Vzrok za to so bila številna individualna kurišča in kotlovnice, ki so uporabljala za kurivo premog. Ker ima Ljubljana klimatsko zelo neugodno kotlinsko lego, slabo prevetrenost, to še dodatno negativno vpliva na kakovost zraka.'' 

MOL: ''Izbire ne omejujemo''

Z izgradnjo daljinskega sistema ogrevanja in kasneje plinskega omrežja ter s postopnim opuščanjem individualnih kurišč in z doslednim prehodom ogrevanja kotlovnic večstanovanjskih objektov na daljinsko toploto se je po njihovih besedah kvaliteta zraka postopoma izboljševala. ''Danes je zrak v prestolnici pozimi boljši kot v marsikaterem manjšem mestu, kjer se ogreva vsak po svoje,'' so dodali. 

Daljinska toplota in plin sta prednostna načina ogrevanja v Ljubljani, kjer sta v upravljanju podjetja Energetika Ljubljana. ''Izbira načina ogrevanja je sicer stvar vsakega posameznika in je v Ljubljani z ničemer ne omejujemo. Nikakor pa ne spodbujamo neprednostnih načinov ogrevanja, saj bi se z izklapljanjem posameznih uporabnikov iz obeh daljinskih sistemov ekonomika uporabe obeh sistemov bistveno poslabšala na škodo vseh uporabnikov, česar pa si ne želimo,'' so še dodali. 

Foto: Anže Petkovšek ljubljana 13.01.10, energetika ljubljana, toplarna, energetika, Verovskova 62, f

Podobno tudi v Kranju, Mariboru, Novem mestu in drugje 

Iz Eko sklada so nam sporočili, da mora Eko sklad glede spodbud za naložbe v stanovanjskih stavbah na območju občin Celje, Hrastnik, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Novo mesto, Trbovlje in Zagorje ob Savi upoštevati več uredb in sklepov.

Namen spodbud je, kot so nam povedali, povečanje rabe obnovljivih virov energije in večja energijska učinkovitost v stanovanjskih stavbah, pa tudi zmanjšanje prekomerne onesnaženosti zraka z delci PM10 in s tem izboljšanje kakovosti zunanjega zraka. 

''Eko sklad mora upoštevati sprejete vladne odloke. Skladno z Odloki o načrtu za kakovost zraka občine na Eko sklad pošljejo podatke (sezname vseh parcel v občini) z vpisanim prednostnim načinom ogrevanja za vsako parcelo. Skladno z odlokom pri dodeljevanju spodbud Eko sklad upošteva omejitve, ki izhajajo iz določenega prednostnega načina ogrevanja. Odloki so v pristojnosti Ministrstva za okolje in prostor,'' so povedali. 

Eko sklad: ''Za ta vprašanja nismo pristojni'' 

Iz Eko sklada so še sporočili, da se ljudje obračajo na njih s temi vprašanji, vendar sami za njihovo reševanje niso pristojni.

''Zakonodaja je v pristojnosti Ministrstva za okolje in prostor in Ministrstva za infrastrukturo, Eko sklad ni bil vključen. Rešitev je v spremembi območij prednostnega načina ogrevanja v občinskih odlokih, ki bi ustrezali realnemu stanju. Menimo, da ja oz. bi bilo smiselno, da občine pri določitvi območij, kjer je prednostni način ogrevanja,  upoštevajo krajše časovno obdobje, v katerem bo infrastruktura dejansko in realno zgrajena,'' so še dodali.