O predlogu novele, ki jo je po skrajšanem postopku v DZ vložila ZL, bodo poslanci po današnji predvidoma skoraj sedemurni razpravi glasovali nocoj. Prvopodpisani pod predlogom novele Matej T. Vatovec (ZL) je pojasnil, da s predlogom zagotavljajo enakost vseh pred zakonom. "Že to, da imamo za ti dve skupini različna zakona, kaže na neenakopravno obravnavo," meni Vatovec. "S tem bomo storili korak naprej k zares strpni in vključujoči družbi. S tem korakom danes Slovenija vstopa v 21. stoletje."

Vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer je dejala: "Tako kot ne zapovedujemo kdo, kdaj, pod kakšnimi pogoji sme imeti rad kratkolase, dolgonoge, verne, svetlo ali manj svetlopoltne ..., tako v primeru soglasnega odnosa, nimamo pravice drugim zapovedovati, omejevati ali prepovedovati, koga naj ljubijo - ženske ali moške," je dejala. Tisti hip, ko začnemo razmišljati v tej smeri, stopamo na pot temeljnega posega v osebno svobodo drugega. "S kakšno pravico in kakšnim pravom," se je prašala.

SDS in NSi zakona ne bosta podprli

V opozicijskih SDS in NSi so napovedali, da predloga novele ne bodo podprli. Kot je dejala Jelka Godec (SDS), odprava neskladnosti z ustavo, ki jo je v primeru zakona o registraciji istospolne skupnosti ugotovilo ustavno sodišče, ne more biti razlog za redefinicijo zakonske zveze. "Ne trdimo, da dva moška ne moreta biti dobra očeta, a nihče izmed njiju ne more biti dobra mati," je poudarila.

Tudi v NSi menijo, da novela presega, kar je naložilo ustavno sodišče glede širitve pravic istospolnih, saj zakona o registraciji ni razveljavilo, v odločbi pa zapisalo, da je registrirana skupnost razmerje, ki je podobno in ne enako zakonski skupnosti, je dejala poslanka NSi Iva Dimic. Ob tem je izpostavila, da ustava varuje družino ter da so dobili številne pripombe državljanov na novelo. Ob tem je pozvala k strpnemu dialogu.

V DeSUS po svoji vesti

V DeSUS enotnega stališča nimajo, zato se bodo poslanci odločali po svoji vesti. Kot je izpostavila poslanka Jana Jenko, so točka, kjer se ne morejo poenotiti, zunanje posvojitve otrok istospolnih partnerjev, saj jih skrbi vprašanje, ali je slovenska družba že dovolj pripravljena, da bi brez zadržkov sprejela liberalno ureditev vprašanj v različnih tipih partnerske skupnosti.